Tia Krašovec je 23-letna modna oblikovalka, ki je mnogim poznana kot tudi modna stilistka reperke Masayah. Pred kratkim je izdala svojo prvo modno kolekcijo z imenom Global Warning, a pravi, da je to komaj prva izmed mnogih.

Večina ljudi vas zaenkrat pozna kot stilistko Masayah, vendar kako bi se predstavili ločeno od tega?

Opisala bi se kot osebo, ki je prepoznavna po tem, da ima vedno na sebi nekaj čudnega. Deležna sem veliko pogledov zaradi svojega stila in izstopanja.

Prepoznavna sem predvsem po svojem stilu, izstopanju in dejstvu, da sem bivša plesalka. Rada eksperimentiram in se učim vedno novih stvari.

Kako ste od plesa prešli na modo?

Plesalci smo se morali za tekme vedno oblačiti sami, ko si majhen, to zate stori trener – meni pa te izbrane obleke nikoli niso bile všeč. Ko sem bila končno dovolj stara, da sem se lahko oblekla sama, okoli 12. leta, sem končno začela eksperimentirati.

Še zdaj se spomnim, kako sem v svoji sobi obleke trgala, rezala in nato spenjala, ker še nisem znala šivati.

Obleke povejo, kdo si in kaj čutiš, in tudi pri plesu sem želela tudi skozi svoje obleke pripovedovati neko zgodbo.

In kdaj ste se prvič preizkusili kot oblikovalka?

Prva priložnost, ki sem jo dobila, je bilo, da sem za več plesnih skupin kreirala kostume. Za soliste, pare, formacije … Vse možno. Fantje iz plesne skupine Artifex so mi prepustili vajeti za vse in tako sem pri svojih 15. oblekla veliko enih tekmovalcev.

Tako sem se naučila tudi šivati, ker sem svoji skupini punc izbrala hlače, ki so bile iz zelo neraztegljivega materiala in so se celotni ekipi na svetovnem prvenstvu strgale.

Kaj za vas predstavlja moda?

Zame moda predstavlja izraznost – je neki vir našega izražanja, saj ti veliko pove o človeku že na prvi pogled. Dejstvo je, da ne glede na to, koliko se trudimo, da ne bi, ljudje sodimo na prvi pogled in menim, da je moda tista, ki ti prva nekaj pove o človeku.

Meni osebno pa je to tudi umetnost, ni to samo biznis in neka znamka, ki jo pripneš na oblačilo.

Od kod potem črpate navdih?

Pri vseh mojih projektih in kreacijah je v ozadju veliko dela in razmisleka. Jaz vedno stvari kreiram za človeka, ki jo bo nosil. Torej črpam navdih iz njega – njegovega telesa, njegovega življenja in seveda tudi njegovih želja. Naprej se vprašam, kako bi se sam oblekel, in nato to nadgradim.

Vedno se prilagodim osebi in dogodku. Če torej recimo Masayah oblečem za nek dogodek, se vprašam, kakšno je sporočilo tega dogodka in kaj ona tam želi sporočati s svojo obleko ter prisotnostjo.

Osredotočam se tudi na ciljno skupino, ki jo imam v mislih. Večina moje mode je namenjena gibanju, rada iščem kontraste, ali ustvarim obleke, v katerih nisi nikakor omejen in si popolnoma svoboden, ali pa človeka popolnoma omejim, ker je tudi v tem umetnost. Vsekakor pa je vedno v ozadju tudi neka zgodba.

Se vam zdi, da s tem odstopate od ostalih oblikovalcev?

Zdi se mi, da ostali modni oblikovalci iščejo inspiracijo v nekih bolj nedotakljivih in dobesednih konceptih, ki jih potem skozi modo naredijo bolj abstraktne.

Jaz pa predvsem iščem navdih pri ljudeh samih, ker si mi zdi, da si vsak želi nekaj povedati ali pokazati, in jaz mu s svojo modo pri tem pomagam.

Imajo vaši kosi kakšno posebno značilnost, da se ve, da je to kos Tie Krašovec?

Trenutno sem še v procesu raziskovanja, kaj bo tisto, kar bo pokazalo, da je to naredila Tia. Ampak mislim, da se na mojih kosih že sedaj opazi, da so moji. Recimo, zdi se mi, da je razlika opazna, kadar oblečem Masayah jaz in kdaj jo obleče kdo drug – čeprav vedno manj pusti, da bi jo oblekel kdo drug (smeh).

Predvsem bi rekla, da je moja moda že sedaj zelo futuristična, vedno iščem kose, ki govorijo, kaj moda še bo in bi lahko bila.

Seveda moramo vprašati, ste bili prej Masayahina oblikovalka ali izbranka?

Z Masayah se poznava že od osnovne šole. Bila je zelo zasmehovana zaradi svojega stila in izstopanja, jaz pa sem bila edina, ki jo je branila.

Ampak v resnici pa se je vse začelo šele, ko sva pričeli poslovno sodelovati. Skozi delo sva se zaljubili, saj naju je to, da sva si to lahko delili, izjemno povezalo – se mi zdi, da je to pri teh letih izjemno pomembno, da se razumeš in veš, kako je.

Ta ljubezen do umetnosti in svojega dela vama je skupna, kajne?

Ja vsekakor, ta ljubezen v najinem delu se izjemno vidi. Saj, če človek v svojem delu ne uživa, boš to na končnem produktu vsekakor videl. Ljudje to čutijo in si tega tudi želijo.

Jaz lahko za svoje kreacije tudi po 40 ur ne spim, umrla bi za to, kar delam, in mi preprosto ni problem.

Je morda po tem kopitu nekega dne tudi v načrtu lastna modna znamka?

Zaenkrat me sicer zelo veselijo stylingi in videospoti, ples je še vedno velik del mene in je velik temelj moje mode. Moda trenutno je tudi grozna za okolje, iz nas dela ogromne potrošnike, zato se s tem še malce borim, težko je uspeti na pravi način. Ampak si seveda želim nekega dne imeti tudi svojo znamko. Bo kmalu, ampak ne vem še, kaj bo, kdaj bo in kakšna sploh bo.

Vse, kar vem, je, da moji kosi ne bodo za na ulico, to ne bo kot H&M ali Zara, želim, da so moja dela edinstvena in da se to ve.