Točka, kjer se konča zemlja in začne brezmejno morje ledu, leži na 90° severne širine in je eno najtežje dostopnih mest na svetu. Tam ni cest, ni vasi, ni naravnih pristanišč.
Človekova prisotnost je zgolj začasna, v obliki raziskovalnih baz, ekspedicijskih taborov ali ladij, ki s pomočjo jedrskih motorjev režejo skozi debel led. Prav to občutje začasnosti in odmaknjenosti od civilizacije ustvarja mistiko, zaradi katere se Severni tečaj uvršča na seznam želja marsikaterega popotnika.
Za razliko od večine potovanj, kjer gre za željo po raziskovanju novih kultur, kulinarike ali arhitekture, Severni tečaj privlači s svojo popolno praznino. Tam ni “znamenitosti” v klasičnem smislu. Znamenitost je lokacija sama po sebi, neskončna belina, nenehno gibanje ledu in občutek, da stojite na samem vrhu sveta.
Priprava na ekstremne razmere
Ekspedicija na Severni tečaj se začne dolgo pred dejanskim potovanjem. Najprej s skrbnim načrtovanjem in logistiko, saj je to eno najzahtevnejših potovanj, ki jih človek lahko izvede kot turist.
Posebni pogoji zahtevajo sodelovanje z organiziranimi ekspedicijskimi agencijami, ki poskrbijo za varnost, opremo in prevoz. Najpogostejša vstopna točka je Murmansk v Rusiji, kjer se popotniki vkrcajo na ogromne jedrske ledenolomilke, zasnovane prav za takšne odprave.
Druge poti vključujejo lete s posebnimi letali na začasne ledene letališčne steze ter helikopterske prelete do raziskovalnih baz, kot je Barneo Ice Camp, od koder se odpravijo naprej.
Oprema in stroški
Oprema, ki jo potrebuje potnik, je daleč od običajne popotniške garderobe. Gre za sloje termoizolacijskih oblačil, specializirano obutev, varnostne naprave in nujne komunikacijske pripomočke.
Vsak del ekspedicije spremlja strokovna ekipa vodnikov, ki so usposobljeni za gibanje po arktičnem ledu, prepoznavanje nevarnosti in odzivanje na izredne razmere. Posebna pozornost je namenjena tudi varovanju pred polarnimi medvedi, saj ti veliki plenilci redno patruljirajo po območju.
Tudi čas potovanja je omejen: najpogosteje med aprilom in avgustom, ko se vremenske razmere nekoliko umirijo, led pa je še dovolj stabilen, da omogoča varen prehod. A kljub temu ostajajo tveganja ogromna: premikajoče se ledene plošče, nepredvidljivo vreme in temperature, ki lahko padejo globoko pod ničlo.
Kaj pa cena? Cena potovanja na Severni tečaj se giblje od približno 25.000 do 50.000 evrov na osebo, odvisno od vrste odprave in organizacije. To pomeni, da se tja lahko odpravijo le najbolj petični posamezniki.
Pot skozi ledeno puščavo
Ko ladja počasi reže skozi ledene gmote, se pred očmi popotnikov odvije prizor, ki ga je težko opisati z besedami. Belo morje ledu se zdi neskončno, prekinjajo ga le modrikaste razpoke in temnejše lise odprte vode.
Na poti do Severnega tečaja se pogosto pojavijo trenutki srečanja z arktično divjino. V daljavi se lahko prikažejo tjulnji, polarne lisice, arktične ptice, včasih pa tudi mogočni beli medved.
Če pot vodi mimo arhipelaga Franz Josef Land, se iz ledenih pečin oglašajo kolonije morskih ptic, medtem ko se pod gladino lahko zabliska silhueta belug.
Ob dosegu točke 90° severne geografske širine se izvede poseben obred. Ekspedicijske ekipe pogosto postavijo simbolični drog ali zastavo, okoli katere se udeleženci zberejo. To je trenutek, ko se zaveste, da stojite na skrajni točki sveta.
Pod vami ni ničesar trdnega. Tam je zgolj plavajoči led, ki se nenehno premika nad Arktičnim oceanom. A ravno ta misel, da je vse začasno in krhko, ustvarja globoko spoštovanje do kraja.
