Prehlad je najpogostejša virusna bolezen na svetu, ki prizadene zgornje dihalne poti. Gripa je bolezen, ki je zelo podobna prehladu, vendar z veliko močnejšimi simptomi in daljšim trajanjem. Nutricionistka Sandra Krstev Barać svetuje po čem bi morali poseči.
Večina ljudi bo boj s prehladom in gripo začela z uživanjem ogromnih odmerkov vitamina C. Obstajajo kakovostni dokazi, da visoki odmerki vitamina C (1-2 g/dan) skrajšajo trajanje in lajšajo simptome prehlada. Posledično oskrba telesa s potrebno količino vitamina C (vsaj 100 mg) na dan prispeva k hitrejšemu okrevanju bolezni.
Vendar pa lahko poseganje po velikih odmerkih, večjih od 2 g vitamina C na dan, povzroči drisko, bruhanje in omotico, zato to ni priporočljivo. Manj znani zavezniki proti prehladu in gripi sta vitamina A in E ter minerali cink, baker in selen.
Ljudska medicina
Ljudska medicina ima ustaljen seznam primernih živil, ki se na splošno priporočajo za krepitev imunosti, predvsem pa takrat, ko se prehlad ali gripa že pojavita.
Na čelu lestvice je kislo zelje, ki poleg krepitve imunskega sistema na dihala deluje antiseptično. Pomembno mesto v prehrani si zasluži tudi česen, saj vsebuje snovi, ki pomagajo pri vnetem grlu in pljučih, fermentirani mlečni napitki, ker krepijo imunski sistem, še posebej priporočljiv pa je hren: nariban, kuhan v mleku oz. zmešan z medom.
Preprosto in učinkovito zdravilo je piščančja juha. Blago terapevtsko delovanje kokošje juhe pri lajšanju simptomov gripe je potrdila tudi sodobna znanost, zato je splošno sprejeto dejstvo, da ima piščančja juha blage antibiotične lastnosti.
Čaji igrajo pomembno vlogo pri zdravljenju prehlada in gripe. Zmanjšujejo oteklino sluznice nosu in grla, preprečujejo dehidracijo in blažijo vnetja. Pri tem pa ni vseeno, katero vrsto čaja uporabimo. Čaji iz kamilice, bezga, rmana in šipka so najboljši proti simptomom prehlada in gripe. Z dodatkom medu bo njihov učinek pri blaženju simptomov bolezni še boljši.
Želodčna viroza
Za razliko od običajne gripe, ki prizadene dihala, gre pri gastroenteritisu (popularno imenovana želodčna gripa) za vnetje želodca in črevesja, ki ga spremljajo bruhanje, vodena driska in trebušni krči.
Najpogosteje je zelo kratkotrajna, a tudi z zelo intenzivnimi simptomi. Pri želodčni gripi je želodcu najbolje pustiti počivati; brez zaužitja hrane, vendar ob hkratnem nadomeščanju izgubljene tekočine in elektrolitov. Zelo koristen je čaj iz kamilice, šipka in mete.
Zeliščni pripravki
Verjetno najbolj znan in najbolj preizkušen rastlinski imunostimulant je izvleček rastline ehinaceja. Spodbuja nastajanje belih krvničk, predvsem T-limfocitov, ki so glavne obrambne celice našega telesa. Če ga vzamemo takoj ob pojavu simptomov, učinkovito ublaži simptome viroze in skrajša trajanje bolezni.
Manj poznana, a zelo učinkovita pri zmanjševanju simptomov bolezni, je rastlina Pelargonium sidoides. Je zdravilna rastlina iz južne Afrike, bogata s fitokemikalijami, vitamini, minerali in aminokislinami, uporaba njenega izvlečka lajša simptome prehlada in izboljša splošno stanje telesa.
Danes je na trgu veliko homeopatskih pripravkov, katerih namen je lajšanje simptomov prehlada in gripe. Pri jemanju tovrstnih pripravkov pa velja biti previden in se posvetovati s strokovnjakom, saj lahko njihova neustrezna uporaba škoduje zdravju.
Mit o antibiotikih
Mnogi bodo ob prvih znakih bolezni posegli po antibiotikih kar sami. To ne bo pozdravilo organizma, ker antibiotiki niso učinkoviti pri nobenem virusnem obolenju, je pa zelo možno, da se razvije neželena intoleranca na antibiotike, zaradi česar so lahko neučinkoviti pri zdravljenju bakterijskih obolenj, za katere so namenjeni.
Pri gripi je treba antibiotike uporabljati samo za bakterijske zaplete, kot so vnetje sinusov ali vnetje ušes, ki se razvijejo kot sekundarne okužbe. V vsakem drugem primeru je na njihovo uporabo najbolje pozabiti.
