Diete so zelo restriktivne in se držijo načela “vse ali nič”. Če se diete ne držimo, pomeni, da nam ni uspelo in smo zgube. Ko enkrat prekinemo z dieto, si morda celo mislimo: “Ah, naj gre vse skupaj k vragu!” in se začnemo prenažirati z vsemi stvarmi, ki smo si jih v fazi hujšanja strogo prepovedali. Ko motivacija za hujšanje pride nazaj, se krog sklene in spet začnemo s strogo dieto.
Hujšanje postane del identitete
Psihološke učinke hujšanja in sledenja dietam sta leta 1970 začela preučevati študentka Janet Polivy in profesor psihologije Peter Herman. Idejo za raziskavo sta dobila, ko sta slišala za zgodbo študentov, ki so se čez dan držali diete, ponoči pa jedli, karkoli jim je prišlo pod roke – oziroma zobe. To je raziskovalca vzpodbudilo, da sta opravila vrsto eksperimentov, s katerimi sta ugotovila, kako hujšanje vpliva na človeško psiho.
Polivy pravi, da hujšanje vpliva na to, kako ljudje dojemajo svet ter kako dojemajo hrano. Ljudje, ki so sodelovali v eksperimentih, so poskusili milkshake, piškote, torte in oreške in ocenili njihov okus. Tisti, ki niso hujšali, so po začetnem milkshaku jedli manj. Toda tisti, ki so bili na dieti, so po začetnem milkshaku jedli več, saj je njihova dieta že propadla in je bilo torej vseeno, če jejo še več.
Eden od eksperimentov je vključeval tudi kalorije. Ena od skupin je dobila porcijo čokoladnega pudinga in sendviče. Raziskovalca sta sodelujočim lagala o kalorijah. Skupina, ki je najprej pojedla “dietni” puding s 300 kalorijami, je po prvi porciji dobila sendvič, ki pa ga niso do konca pojedli. Medtem je skupina s pudingom s 600 kalorijami brez težav ali zadržkov pojedla sendviče.
“Ne gre samo za hujšanje. Ljudje, ki so kronično na dieti in potem niso – to postane del njihove identitete.”
Janet Polivy
Raziskovalca sta tako potrdila, da gre pri hujšanju zagotovo za učinek, ki ga imenujejo tudi “Ah, k vragu” učinek. Ko se enkrat “pregrešimo”, avtomatsko prenehamo s hujšanjem in izgubimo izziv, zato jemo vse popvprek.
Je intuitivno prehranjevanje način, da zdravo shujšamo?
Evelyn Tribole in Elyse Resch sta na podlagi “Ah, k vragu” učinka razvili intuitiven pristop k prehranjevanju, ki ljudi uči, kako opustiti najrazličnejše diete in namesto tega poslušati svoje telo. V svoji knjigi govorita o tem, kako prepoznati signale, ki nam jih telo oddaja.
Razvili sta deset principov intuitivnega prehranjevanja, vendar ni nujno, da je vseh deset ustreznih za vaše telo. Vsako telo je namreč različno in prav zato ni vsaka dieta primerna in ni nujno, da je tudi vseh deset principov najbolj ustreznih.
1. Opusti idejo o dieti
Pomembno je, da opustimo misli o hujšanju in dieti. Vsakič, ko pomislimo na hujšanje ali opazimo, da gre za namigovanje o hujšanju – pa če slišimo pri zdravniku, družinskih članih, naših mislih ali od prijateljev, ki hujšajo, se moramo zavedati, da gre za nezdrav način izgube teže. Knjige za hujšanje pospravite na podstrešje, prenehajte slediti Instagram profilom, ki se osredotočajo na izgubo teže.
2. Lakota ni nič slabega
Razmislite o tem, kaj vam lakota pomeni. Kako prepoznati lakoto? Je to oglašanje želodca, postanete sitni, kadar ste lačni? Kako hitro postanete lačni? Opazujte svoje počutje in svoje telo.
3. Hrana ni vaš sovražnik
Napišite seznam vseh jedi in sestavin, ki si jih ne dovolite jesti. Nato si dajte dovoljenje, da te stvari lahko jeste. Poskusite prvo stvar na seznamu in bodite pozorni na to, kakšen okus ima in kako se ob okušanju počutite. Morda vam določena hrana zares ni všeč, morda se boste spomnili, da imate nekaj neznansko radi in bi bilo škoda, da si tega ne bi dovolili privoščiti.
4. Kdo pravi, da je torta slaba za nas? Prehranska policija?
Leta hujšanja in različnih diet nas lahko pripravijo do tega, da določene jedi ali vrsto hrane začnemo dojemati kot “slabo” ali nezdravo. Se zaradi tega izogibate ogljikovim hidratom in sladicam? Štejete kalorije? Kaj se zgodi, ko si privoščite testenine ali pojeste košček čokolade? Se zato kaznujete? Cilj intuitivnega prehranjevanja je, da začnemo opažati, koliko pravil in kazni nalagamo sami sebi samo zato, ker uživamo hrano, za katero je nekdo nekoč rekel, da redi.
5. Ugotovite, kaj pomeni okusen obrok
Razmislite o tem, katere komponente mora obrok imeti, da v njem uživamo. Morda gre za sestavine, morda gre za večerjo s prijatelji, morda za najljubšo restavracijo. Hrana bi morala biti v užitek in ugotoviti moramo, kaj točno nam je pri hrani všeč. Zakaj bi jedli nekaj, v čemer ne uživamo?
6. Začutite svojo sitost
Med hranjenjem poslušajte svoje telo, ko vam pove, kdaj je sito. Vprašajte se, kakšen okus ima vaša hrana, kdaj se lakota konča in kdaj se začne sitost. To je včasih najtežje in številnim se zdi, da so siti takrat, ko jih vse tišči in fizično ne morejo več jesti. Toda če poslušamo svoje telo, nam bo to, da ima dovolj hrane, povedalo že veliko prej.
7. Bodite sočutni do sebe
Pri sebi preverite, kako se počutite in kaj potrebujete. Kronično hujšanje pri ljudeh ustvari potrebo, da se na svoja čustva odzovemo s hrano. Če smo veseli ali žalostni, je hrana naša prva misel. Namesto tega morda potrebujete počitek, morda distrakcijo, morda klic s prijateljem ali sprehod. Morda ste samo lačni.
8. Spoštujte svoje telo in telesa drugih
Ne kritizirajte svojega telesa in ne komentirajte teles drugih. Kadar pomislite na nekaj slabega, se ustavite in razmislite o tem. Sprejmite svoje telo v vseh oblikah in se ne kaznujte samo zato, ker trenutno ne ustrezate vedno spreminjajočim se lepotnim standardom.
9. Premislite, kako se počutite, kadar se gibate
Kako se počuti vaše telo, ko čistite hišo, greste peš do pošte ali greste v fitnes? Premislite tudi o tem, kako se počutite, kadar se ne gibate – počitek je prav tako pomemben! Cilj je, da se osredotočimo na naše občutke in ne na kalorije, ki jih med gibanjem pokurimo.
10. Zdrava prehrana je lahko tudi okusna
Diete so nas naučile, da so tisti najbolj zdravi obroki tudi najbolj brez okusa in praktično neužitni. Številni bodo zaradi vseh diet zelenjavo jedli brez začimb, solato brez dodatkov. Toda koncept intuitivnega prehranjevanja pravi, naj jemo hrano, ki je zdrava in po kateri se počutimo dobro. Se po brezokusni hrani res počutite dobro?
Kako naj vem, kaj moje telo res potrebuje in česa si želijo moji možgani?
Nekateri priznavajo, da je konceptu intuitivnega prehranjevanja precej težko slediti. “Gre za nedietno dieto,” je zapisala kolumnistka pri Vogue. Ni pravil, ješ tisto, kar želiš in kadar želiš. Psihologinja Jen Unwin, ki se ukvarja predvsem z debelostjo in prehranskimi motnjami, pravi, da ne živimo več v okolju, kjer bi naše telo uspešno signaliziralo, kdaj je lačno in kdaj je sito.
Ko naše telo namreč dobi določeno raven dopamina in serotnina, se hormoni sprožijo že ob sami misli na določeno vrsto hrane in posledično si še bolj želimo tisti košček čokolade ali krof. Nekateri te potrebe lahko nadzorujejo, si privoščijo košček čokolade, medtem ko se drugi, ki trpijo za odvisnostjo od sladkorja ali od prenažiranja, ne morejo ustaviti.
Drugi pravijo, da je nasvet “jejte intuitivno” le drugačna verzija nasveta “jejte zmerno”. “Gre za nasvet suhih ljudi, ki menijo, da je razlog za njihovo vitkost to, da zmerno jejo in telovadijo, kar nima nobene povezave s tistimi, ki niso suhi,” pravi Gary Taubes, novinar in soustanovitelj neprofitne organizacije Nutrition Science Initiative.
Tisti, ki so že poskusili intuitivno prehranjevanje pravijo, da je po eni strani to super pristop, ki nas nauči, da naše želje in potrebe niso slabe in jih ni treba neprestano zatirati in utišati z zdravo, a neokusno zelenjavo. Po drugi strani pa se moramo vprašati, ali je naša želja po drugi vrečki čipsa res želja našega telesa ali želimo le zatreti določena čustva.
V vsakem primeru pa se moramo zavedati, da naše prehranjevanje ni igra, pri kateri lahko zmagamo in izgubimo, ter da si zaslužimo nahraniti svoje telo, s pomočjo katerega lahko normalno funkcioniramo.
