Vsi že vemo, da je Hollywood poln spolnih plenilcev in napadalcev. Pogosto se to utemeljuje z samim talentov teh oseb, ali pa so njihovi vprašljivi šovi le umetniški izrazi njihovih “vizij”. Vendar ali je vse to res tako nedolžno? So vsi neprestani prikazi spolnih napadov res popolnoma sprejemljivi? S tem ciljamo na novo prihajajočo serijo The Idol.

Zgodba serije spremlja pop pevko (Lily-Rose Depp), ki poskuša uspeti v zabavni industriji in začne romanco s skrivnostnim lastnikom kluba, ki je tudi vodja skrivnega kulta (The Weeknd). Serijo opisujejo kot “najbolj sluzasto ljubezensko zgodbo”, zato smo že na začetku vedeli, da to ne bo običajna “pocukrana” Disneyjeva pravljica.

Vendar je bila prvotno mišljena kot močna zgodba o dekletu, ki se bori za uspeh v grabežljivi industriji. Serija naj bi bila njena zgodba in satiričen prikaz temne plati šovbiznisa.

Toda nekdo se s tem ni strinjal. Celoten projekt je namreč zapustila režiserka Amy Seimetz, ki jo je zamenjal Sam Levinson, ustvarjalec megapopularne serije Evforija. Po poročanju Rolling Stone je Seimetz serijo zapustila, ko je bila ta že popolnoma dokončana, nakar je HBO napovedal, da bo serija doživela “veliko kreativno prenovo”.

Pojasnila za to ni bilo, a soustvarjalec serije, pevec The Weeknd, naj bi menil, da gre zaplet preveč v “žensko perspektivo” in se zavzel za zavračanje feminističnih elementov v zgodbi. Zanimivo, da je žensko doživljanje Hollywooda videno kot feministično. Je res vse, kar ženske povemo in skušamo prikazati, zgolj feminizem?

In je prišel Levinson, posnel skoraj vse prizore od čistega začetka (kljub temu, da je bila serija dokončana) in ustvaril nasilno “sranje” iz potencialno osupljive zgodbe. Levinsonove spremembe so vključevale več golote, odstranitev nekatere igralske zasedbe in novo različico zgodbe, ki so jo nekateri člani filmske ekipe opisali kot “pornič s spolno zlorabo”.

Ena scena v seriji, ki ni bila uporabljena za končno različico, domnevno prikazuje spolne igre med pevko in kultnim voditeljem, v katerem ga pevka prosi, naj jo posili.

Ne vidim situacije, v kateri bi ženska kadarkoli želela biti posiljena. In ne vidim razloga, zakaj bi to kdorkoli želel posneti ali umesititi v svoj scenarij? Zdi se, da gre še za eno sprevrženo fantazijo, v kateri si ženske v resnici želimo biti zlorabljane.

Popularizacija spolne zlorabe?

Če menite, da takšni prizori nimajo vpliva na družbo, se močno motite. To je čisti primer mizoginije in popularizacije spolne zlorabe in nasilja v filmski industriji. To ustvari plodna tla za vse tiste, ki o takih stvareh že fantazirajo, s takimi prizori, pa se to normalizira. Najbolj žalostno pa je, da bodo režiserji za takšne projekte dobivali nagrade in priznanja, od mladih igralk pa se pričakuje, da bodo pristajale na vse, kar se od njih zahteva.

Nihče pa se ne bo vprašal, zakaj je Levinson menil, da je to ključno za zgodbo? Zakaj so zanj golota in spolna zloraba ključni elementi pripovedi o ženski? Ali bo ta serija kulte sploh prikazala tako kot je treba – kot mesta zlorabe in izkoriščanja ljudi?

In kako to, da so seksualizacija ženskega telesa, moralno sporni spolni prizori in posilstvo vedno del ustvarjalnosti in vizije moških režiserjev?

Veseli me, da na serijo, ki sploh še ni bila predvajana na HBO, že dežujejo kritike z vseh strani. A vendar je toliko filmskih projektov, ki so nastajali v grozljivih pogojih (največkrat za mlade igralke), v katerih režiserji postavljajo nenormalne zahteve samo za izpolnitev svoje bolne “umetniške” vizije. Preberite si na primer ganljivo zgodbo za nagrajenim filmom Zadnji tango v Parizu in vse vam bo jasno.

Spolna zloraba, nasilje in nadlegovanje ne bi smeli biti fetiš ali fantazija nekoga in se ne bi smeli tako močno spodbujati in svobodno prikazovati v filmski industriji. Gre za oblike groznih dejanj, ki se pa se s stalnim prikazovanjem ter romantiziranjem normalizirajo in postanejo za mnoge nekaj popolnoma sprejemljivega.

Če so sami prikazi takih vsebin res tako nujni za samo zgodbo, bi ti morali biti prikazani z občutkom in očitnim obsojanjem, ne pa kot nekaj, kar je del ženskega vsakdana.

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Style.Over.Net.