Gostilna Vida se skriva v starem delu Ljubljane, na naslovu Gornji trg 15. Gostilna, ki bi jo sicer prej opisale kot bistro, ponuja predvsem jedi, ki so fuzija evropske in azijske kuhinje. Njihov opis se glasi: “Kuhamo preprosto, iskreno, sveže, sezonsko, zeleno, premišljeno in okusno.” Seveda je bilo to treba preveriti.
S sodelavko sva sedli za eno od zunanjih miz, ki se nahajajo na rahli tlakovani vzpetini. Poleg zunanjih ima gostilna veliko število miz tudi znotraj lokala, na notranji strani pa se tudi skriva čaroben zeleni vrt, ki je kot nalašč za popoldansko malico.
Celotno atmosfero, tako po estetiki kot strežbi, bi opisala kot zelo ‘hipstersko.’ Jasno je, da lokal s svojo pisano ponudbo, sveže praženo kavo in naravnimi vini cilja predvsem na mlade in turiste. To je mogoče sklepati tudi po obširni ponudbi veganskih in zelenjavnih jedi. S sodelavko sva se tako odločili preizkusiti pražene soba rezance in poke skledo.
Hrana, ki je okusna, a ji nekaj manjka
Najprej bi rada izpostavila, da sva tako na glavno jed kot tudi kasneje na sladico čakali kar nekaj časa. Lokal nikakor ni bil poln, saj je bila poleg naju zasedena le še ena miza.
Med jedema, ki sva si jih izbrali, sva izglasovali, da so bili praženi soba rezanci boljši. Jed je sestavljena iz ajdovih rezancev, pora, mlade čebule, mlade špinače, kreme iz avokada, šitake gob in limete, za dodatek pa sva izbrali piščanec.
Jed je bila izjemno okusna – piščanec je bil začinjen z rahlo sladkimi začimbami (sklepali sva, da kurkuma in limonska trava), ki so se odlično podale h kremasti avokadovi kremi. Odlična fuzija začinjene azijske hrane in svežih evropskih okusov. A kljub izjemnemu okusu piščanca, je sodelavka pripomnila, da ji nekaj manjka. Sami rezanci in špinača so bili dokaj blagega in nevtralnega okusa, zato bi kakšna slana omaka še dodatno obogatila jed.
In tako kot pri soba rezancih, je tudi moji poke skledi manjkal dodaten okus. Skleda je sestavljena iz toplega suši riža, edamame, rdečega zelja, manga, alg, tapioke, vloženega ingverja in kokosovega miso preliva. Za dodatek sem izbrala svežo tuno.
Skleda sama po sebi ni prav nič posebnega, tako kot vsaka druga riževa skleda z zelenjavo in ribo, je bila dobra. A kar jo ločuje od ostalih, je, da je bil kokosov preliv izjemno lahek in okusen, prilegal se je pravzaprav tudi soba rezancem – dobrodošla sprememba od običajnih majoneznih prelivov. A ravno zato, ker je bil preliv tako nežnega okusa, ni skledi doprinesel nobene začinjenosti in sojina omaka, ki je običajno ključen del riževih skled, mi je še kako manjkala. Menim, da bi samo ta ena sestavina jed zame dvignila na veliko višji nivo. Tako pa sva bili obe malce razočarani.
Je sladica popravila vtis?
Ker pa ni pravega kosila brez sladice, sva si po glavnih jedeh privoščili še matcha tiramisu. Sodelavka je izjemna ljubiteljica matche, zato so se ji ob omembi tiramisuja z matcho kar zasvetile oči.
A na žalost naju je tudi sladica pustila ravnodušni. Pričakovali sva, da bo matcha vmešana v maskarpone ali pa da bo vsaj biskvit namočen vanjo – dobili sva običajen tiramisu, po vrhu posut s precejšnjo količino matche. To pa je na žalost privedlo do tega, da je sladica v resnici na koncu vsakega grižljaja zagrenila, usta in zobe pa sva imeli polne zelenega prahu. Porcija je bila sicer ogromna, a je zaradi razočaranja ostala nedokončana.
Cene gostilne so malce višjega ranga, za glavno jed boste odšteli med 14 in 25 evri, za njihove zajtrke in sendviče, ki jih ponujajo med vikendi, pa do 10 evrov. Celostno bi gostilno Vida umestila nekje na sredino. Obiska ne bi kategorično odsvetovala, saj so bile jedi še vedno okusne, a za to ceno bi svoje prijatelje raje napotila kam drugam.
