Na Nazorjevi 2 sta Chef Jorg Zupan in partner Matjaž Ivanc pred le nekaj dnevi odprla novo restavracijo AFTR. Ta je naslednica restavracije Atelje, ki se je na tej lokaciji nahajala prej. Prejela je celo prvo Michelinovo zvezdico v Ljubljani, ki pa se ji je chef, z odprtjem nove restavracije, odpovedal.

Celotna ideja restavracije AFTR je, da ponujajo hrano ob kasnejših urah, za razliko od številnih drugih prestižnih restavracij. Ob petkih in sobotah so odprti do kar ene ure ponoči, ostale dni pa do desete. Interier je modro obarvan in sproščen, predvsem pa je čutiti, da ni edini cilj restavracije “fine dining.”

Meni, ki je malce drugačen

Poleg obratovanja do poznih ur, je restavracija AFTR drugačna tudi v tem, da ne ponuja predjedi in ima vse jedi razdeljene le na hladne in tople. Porcije so malce manjše, njihova ideja pa je, da si gostje vse jedi delijo, saj se ne trudijo, da bi jedi prišle na mize istočasno – te pridejo na mizo, ko so pač pripravljene.

Po njihovih predlogih naj bi bile dve jedi dovolj za eno osebo, zato sva s sodelavko naročili štiri različne jedi. Prva je na mizo prispela tuna s peso, dashi omako, magnolijo in ikrami. V tokratni recenziji mi bo po vsej verjetnosti zmanjkalo superlativov za opis jedi, ker ta je bila le prva izmed vseh, ki so naju izjemno navdušile. Sveža tuna se je izjemno dobro podala k rahlemu zemeljskemu okusu pesinega soka, ki je bil pomešan z dashi omako. Ikre so celoten okus obogatile s sočno sladkobo, magnolije pa dodale nek zanimiv okus, ki ga kar težko opišemo, a je bil vsekakor odličen. Predvsem bi pohvalili omako, v katero sva tudi potem, ko je tune že zmanjkalo, še vedno pomakali fokačo.

Naslednji je na mizo prispel “Sac de coq” oz. “ptič v vrečki,” ki ga sestavljajo vrtna solata, stročji fižol, mlada čebula, zelena, aioli in tahini omaka ter perutnina. Jed je dejansko prispela v papirnati vrečki, s čimer je že takoj dala občutek drugačnosti. Solata je bila sveža, rahlo kiselkasta, meso pa mehko in sočno. Predvsem je bila odličen kontrast tuni, ki je po okusu malce težja, solatka pa je v najino kosilo vnesla malce svežine.

Sledila je rakovica s kozicami, čilijem, arašidi, zelišči in limeto. Jed je pravzaprav sestavljena iz polpeta iz rakovice in kozic, ki je ocvrt in nato posut s preostalimi sestavinami. Med vsemi jedmi je bila ta najina najljubša, jaz pa sem ob koncu arašide še kar lovila po krožniku, ker mi je bilo tako dobro. Redkokdaj bi pomislili, da bi morske okuse lahko kombinirali z arašidi, a se ti odlično podajo skupaj, rahla pikantnost pa vse skupaj odlično zaključi, da v ustih ostane res prijeten pookus. Hrustljavo, okusno in premišljeno.

Zadnja jed, ki je prispela na mizo, je bila hobotnica na žaru s čemažem, x.o. in tomatiljo. Iskreno povedano, ne vemo, kaj je x.o., a sklepamo, da nekaj kislega, saj je imel čemaž, v katerem je bila servirana hobotnica, rahlo kisel priokus. Hobotnica je bila sveža in mehka ter celo malce hrustljava, kar je vedno dobro. Za čemaž pa si upam trditi, da je klasika, ki se poda k vsemu, predvsem morski hrani. To jed bi ocenila še za najbolj preprosto, a nič manj odlično.

Celostno navdušujoč obrok

Ob koncu sva si sodelavko razdelili tudi sladico. Izbrali sva pito karamelne čokolade, ki jo spremlja kavni sladoled in čokoladni crumble. Predvsem nama je bilo žal, da sva morali sladico deliti, ker sva bili obe tako navdušeni.

Izjemna karamelna pita, ki jo rahlo grenek kavni sladoled odlično uravnovesi, vse sestavine pa se v ustih kar topijo. Sladica, za katero predlagam, da je nikakor ne delite – žal vam bo.

Restavracija AFTR je presegla vsa naša pričakovanja in nas pustila site ter navdušene. Obisk bi priporočala vsakomur, ki si želi zanimive in okusne izkušnje, a tudi je pripravljen odšteti kakšen evro več. Cene jedi se gibljejo med 12 in 20 evri na jed, s sodelavko pa sva za štiri jedi, kruh, sladico in dve pijači, odšteli 100 evrov.