Najsevernejši otok, ki se nahaja na Kanarskem otočju, je tudi letos privabil množico turistov (med drugim tudi mene). Težko rečem, da rada sledim trendom, a dnevnik mojih potovanj temu vsekakor oporeka. Lani sem se na primer odpravila na Sardinijo, letos je bila na vrsti Sicilija, ki pa je bila zaradi višjih sil (beri: trebušne viroze) na žalost odpovedana.

Tako sem bila primorana najti novo lokacijo za svoje poletno potovanje, in ker se je nekdo izmed mojih znancev julija slučajno odpravil na Lanzarote, so me fotografije, ki sem jih videla popolnoma prevzele.

Odločitev je padla in konec septembra sem iz Zagreba poletela na Lanzarote, otok, o katerem do tedaj nisem vedela veliko. Ker po navadi nikoli ne planiram svojih počitniških dni vnaprej, sem se tudi tokrat odločila, da se bom prepustila ritmu otoka in šele tam odkrila, kakšna je ponudba aktivnosti in doživetij.

Moje letalo je prispelo šele ob polnoči, zato sem bila hvaležna, da sem najela nastanitev v bližini letališča. Vrsta za najem avta je bila namreč gromozanska in ne morem si predstavljati, da bi po letu, ki je trajal dolge štiri ure in pol (dolgčas sem pregnala z naloženimi filmi), morala stati v njej.

Usedla sem se v taksi in bila po pičlih desetih minutah in desetih evrih na taksimetru pred najetim stanovanjem, ki se je nahajalo tik ob obali. Ko sem končno odložila svojo prtljago, se je občutek, da so pred mano brezskrbne počitnice, šele začel.

Teden, ki je sledil, je bil poln različnih doživetij; od obiska rajskih plaž, do vožnje s štirikolesnikom in obiska kulturnih znamenitosti. Vsak dan je bil sestavljen iz različnih aktivnosti, ki so skupaj tvorile nepozaben mozaik prigod.

Z vami bom delila svoja doživetja in nasvete s svojega potovanja, da boste tudi vi lahko uživali v tem čudovitem in edinstvenem otoku, brez nezaželenih pripetljajev.

Najem avta in kakovost cest

Če ste mnenja, da ne boste potrebovali najeti avta, se močno motite. Avto je namreč na tem otoku, ki v dolžino meri okoli 60 kilometrov in v širino okoli 25, zares zaželena dobrina. Podjetij, kjer lahko najamete avtomobil, je veliko, najboljša izbira pa je CICAR (Canary Islands Car), kjer lahko avto najamete brez velikih komplikacij in sivih las.

Za najem ne boste potrebovali plačati pologa, niti vas ne bodo prisilili, da sklenete nepotrebno zavarovanje. Cene so tudi denarnici prijazne, za šest dni najema sem na primer odštela 180 evrov.

Osebje je prijazno in vedno pripravljeno pomagati, izbirate pa lahko med številnimi modeli avtov ter si tako zagotovite, da vam avto odgovarja. Seveda takoj ko avto prevzamete, za vsak slučaj napravite serijo fotografij in posnetkov, ki bodo jasno prikazovali v kakšnem stanju ste avto prejeli. Tako se boste izognili nepotrebnim težavam, ki vas morda čakajo, ko boste avto vrnili.

Ceste na otoku so lepo urejene, a se ponekod, še posebej v okolici plaž, hitro transformirajo iz asfalta v oster makadam, ki lahko opraska avto ali pa ga precej zamaže. Zanimivost je, da na tem otoku ni velikega števila semaforjev, veliko bolj pogosta so krožišča, ki so prisotna skoraj povsod.

Navigacija po otoku ni težka in v večini primerov ne boste imeli težav. Tudi parkiranje je dokaj enostavno, saj je veliko parkirišč brezplačnih in ni težko najti prostega mesta. Razdalje med različnimi plažam in znamenitostmi so kratke, promet pa je prijazen in brez pretirano agresivnih voznikov.

Plaže: med zlatim peskom in vulkanskim prahom

Otok je preplavljen s čudovitimi plažami, kjer turkizno modro morje počasi mehča topli pesek. Izbire za skok v vodo je res veliko, a vedeti morate, da vsaka plaža ponuja svojo edinstveno ponudbo, ki morda ne bo odgovarjala vsakemu.

Plaža Papagayo na jugu otoka je najbolj znana med turisti in zato ima dober razlog. Ko prvič uzreš njen zaliv te pričaka rajski prizor z modro vodo, zlatim peskom in zavetrjem. To je idealna plaža za kopanje, sončenje, potapljanje, ali branje knjige v objemu pečin.

Kljub njeni priljubljenosti ni najbolj obljudena, saj do nje vodi dolga makadamska cesta, ki se vije med vulkanskimi griči in po kateri ne smeš voziti prehitro. Zdrznila sem se ob vsakem večjem kamenčku, ki sem ga povozila in se spraševala, če nisem poškodovala podvozja (nisem ga). Kljub temu je dolga in neudobna pot zares vredna truda. To je brez dvoma moja najljubša plaža tega otoka.

Le nekaj kilometrov stran se nahaja Playa del Janubio, ki je popolnoma drugačna, a še vedno očarljiva. Tu ne boste našli klasične mivke – plaža je sestavljena iz črnega, vulkanskega peska, ki se lesketa pod soncem, v njeni bližini pa se raztezajo Salinas de Janubio, soline, kjer že stoletja pridobivajo sol. Tako lahko obisk plaže združite tudi z ogledom manjše znamenitosti.

A pozor! Kopanje tu ni vedno mogoče, saj je odvisno od vremena. Če je dan preveč vetroven, so valovi lahko zelo visoki in posledično tudi nevarni. Tudi bolj izkušeni kopalci se izogibajo tako močnim valovom in plažo raje samo občudujejo od daleč.

Na skrajnem jugu se nahaja Playa Blanca, prijetno obmorsko mestece s sprehajalno potjo, restavracijami in pogledom na bližnji otok Fuerteventura. Tu je življenje počasno, večeri so polni vonj po odličnih morskih jedeh in prežeti z zvokom valov.

Tam si lahko privoščite poležavanje na Playi Flamingo, kjer boste ponovno našli peščeno plažo in toplo morje. V bližini plaže se nahajajo tudi restavracije, kjer si lahko privoščite odlično kosilo (o značilni kulinariki Lanzarota na žalost ne morem povedati preveč, saj nisem ljubiteljica morske hrane, ta del boste morali raziskati sami).

Popolno nasprotje vsem zgoraj naštetim plažam je Playa de Famara, ki se nahaja na severozahodu otoka. To je kraljestvo vetra in valov – dolg, skoraj neskončen pas peska, ki se nahaja pod mogočnimi klifi Risco di Famara.

Ljubitelji surfanja so tukaj našli svoj dom in skozi celoten dan lovijo močne valove, v bližini pa je tudi šola surfanja. Na žalost je tudi tu veter precej močan, posledica pa so močni valovi, ki so lahko preveliki za brezskrbno namakanje.

Plaža je tudi dom močnih tokov, ki so lahko na določene trenutke nevarni. Če ste v dvomih, se zanesite na zastave ob plaži: rdeča pomeni, da je kopanje prepovedano, zelena pa signalizira, da se lahko kopate, kolikor vam srce poželi. Previdnost tu vsekakor ni odveč.

Kulturne in naravne znamenitosti: umetnost, ki raste iz lave

Lanzarote pa ni le naravni, ampak tudi kulturni biser. Velik del zaslug za to, lahko pripišemo lokalnemu umetniku Césaru Manriqueju, ki je s svojo inovativno vizijo povezal umetnost, arhitekturo in naravo. Po njem je poimenovano tudi letališče, zaslužen pa je tudi za uniformirano podobo otoka.

Vsak obiskovalec namreč zelo hitro opazi, da so vse stavbe v beli barvi, razlikujejo se le po barvi oken, ki so rjave, modre in zelene barve. To je zagotovo otoška posebnost, saj je tu prebivalcem prepovedano pobarvati svojo hišo v katerokoli drugo barvo kot belo. Poseben pomen pa nosijo tudi barve oken – modri okvirji so namenjeni za ribiške predele, rjavi za vinorodne predele in zeleni za kmetijske predele.

Ljubitelji kulture boste prišli na svoj račun. Ogledate si lahko čudoviti Lagomar muzej, ki je nekdanji dom igralca Omarja Sharifa, kjer lahko občudujete čudovito in zapleteno otoško arhitekturo. Ta hiša je kot sanjska oaza, ki je skrita v skalnatem pobočju.

V bližini se nahaja tudi mestece Teguise, ki je nekdanja prestolnica otoka, kjer se lahko sprehajate po ozkih uličicah med belimi stavbami. Ob nedeljah se tam odvija tradicionalna tržnica, ki je polna barv, glasbe in dišav. Na žalost sem jo zamudila, saj ob svojem obisku še nisem vedela za njen obstoj. Teguise je zagotovo mestece z dušo, kjer boste našli mešanico zgodovine in miru, ki jo na obali včasih pogrešaš.

Posebnost otoka je zagotovo tudi Monumento del Campesino (spomenik kmetom otoka), ki ga je Manrique posvetil tistim, ki so znali preživeti na suhem otoku, kjer dežja skoraj ni. Okoli spomenika lahko najdete delavnice z lokalnimi izdelki in majhno restavracijo s tipično kanarsko hrano (ponavljam, odkriti jo boste morali sami). Tudi tu boste lahko občudovali značilno otoško arhitekturo, kjer so okna pobarvana v odtenkih zelene.

Če si želite obiskati lokacijo, kjer se prepletata arhitektura in narava je Jameos del Agua popolna izbira za vas. To je eden izmed najlepših primerov, ki dokazuje, da je Manrique znal združiti umetnost z naravo. Jama, ki jo je ustvarila lava, je danes namreč kulturni prostor s podzemnim jezerom, kjer živijo drobni, beli in slepi rakci, ki so edinstveni na svetu. Če boste opazovali dovolj pozorno, boste lahko videli, kako se premikajo.

Vse je belo, modro in umirjeno, na koncu pa vas bo pričakal umeten bazen s turkizno modro barvo, v katerem žal ne smete plavati. Verjemite, mene je močno zamikalo. Najbrž je tudi številne obiskovalce pred mano, saj se v njegovi bližini vedno sprehaja varnostnik, ki s svojo prisotnostjo prepreči vsak poskus približanja vodi.

Vse skupaj pa se konča (in združi) v Fundaciji Césarja Manriqueja, njegovi nekdanji hiši, kjer lahko obiskovalec začuti, kako močno je bil povezan s svojim rodnim otokom. Hiša, ki je zgrajena v naravnih votlinah, je kot labirint svetlobe, barv in tekstur, vsaka soba pa je spoj umetnosti in narave.

V njenih prostorih je tudi arhitekturna razstava in kolekcija njegovih osebnih predmetov, ki ga prikazujejo tako kot velikega umetnika kot strastno osebo polno idealov in idej. Obisk njegove fundacije močno priporočam, saj je ravno tam ujeto bistvo osebe, ki je oblikovala podobo otoka, kot jo vidimo danes.

Za vse avanturiste je tu tudi nacionalni park Timanfaya, kjer lahko začutite srce otoka. Vulkanski hribi, peščene ceste, črna zemlja in toplota, ki prihaja iz tal, ustvarjajo občutek, da ste stopili na drug planet. V park se lahko odpravite le z vodstvom, kar je dogodivščina sama zase. Tja sem se odpravila z buggyjem, ki poživi celotno doživetje, vožnja po prašnih poteh pa v tebi prebudi divjo energijo otoka.

Če ste ljubitelji adrenalina lahko prek portala GetYourGuide rezervirate paket, v katerega imate vključeno vožnjo z buggyjem, ki traja dve uri in pol, ter pol urno jet-ski doživetje, ki vas bo preplavilo s pustolovskim duhom.

Otok, ki te prevzame

Lanzarote mi bo za vedno ostal v spominu kot otok svobode, čudovite narave, uniformirane kulture in nizkih cen. Ko sem ob koncu počitnic pakirala svoje stvari nazaj v nahrbtnik, ki je bil zdaj nekoliko težji zaradi vseh kupljenih spominkov, sem obžalovala, da so se moji dnevi na otoku iztekli.

Nekaj pravljičnega je v dneh, ki jih preživiš na peščeni plaži, brez skrbi in obveznosti. Med vulkani, solinami, peščenimi plažami in belimi hišicami sem namreč našla nekaj, kar na svojih potovanjih vedno iščem – občutek, da čas nima pomena.

Ko sem zadnji dan sedela na terasi najetega stanovanja in opazovala, kako morje valovi pod nežnimi sunki vetra, sem vedela, da se bom sem še vrnila. Lanzarote je namreč otok, ki ti zleze pod kožo: počasi, tiho in za vedno.