Slušalke z odpravljanjem hrupa (oziroma mladim bolj znano kot funkcijo “noise cancellation”) so postale stalnica sodobnega vsakdana. Na poti v službo, med učenjem, v pisarni ali na potovanju, z njimi lahko v trenutku utišamo svet okoli sebe.

Vse to resda zveni popolno, a strokovnjaki opozarjajo, da pretirana tišina ni vedno tako koristna, kot se zdi na prvi pogled.

Kaj se dogaja, ko okoli sebe ustvarimo popolno tišino?

Zvoki iz okolice so za naše možgane pomembni. Omogočajo jim, da razumejo, kaj se dogaja okoli nas, in nas opozarjajo na morebitne nevarnosti ali spremembe. Ko z odpravljanjem hrupa utišamo skoraj vse zvoke, pa možgani ostanejo brez običajnih signalov.

Če smo dlje časa obdani s skoraj popolno tišino, se lahko možgani nanjo odzovejo tako, da povečajo svojo občutljivost na zvok. Ko slušalke snamemo, se lahko zato okolica nenadoma zdi preglasna ali moteča.

Ob tem lahko začutimo glavobol, rahlo vrtoglavico, pritisk v ušesih ali utrujenost, saj se slušni sistem skuša ponovno prilagoditi naravnemu okolju.

Dobra plat odpravljanja hrupa

Kljub temu slušalke z odpravljanjem hrupa niso tako slabe. V hrupnih okoljih nam namreč omogočajo, da poslušamo glasbo ali podcaste pri nižji glasnosti, kar dolgoročno ščiti naš sluh.

Prav tako pomagajo pri osredotočenosti, zmanjšujejo stres in dajejo občutek nadzora, ko želimo za nekaj trenutkov pobegniti od okolice. Ključno vprašanje zato ni, ali jih uporabljati, ampak kako pogosto.

Kaj torej lahko storite?

Najboljša strategija je premišljena in uravnotežena uporaba. Na hrupnih mestih, na letališčih ali v pisarnah so slušalke z odpravljanjem hrupa resda odlična rešitev, doma ali na sprehodu pa je bolje, da jih izklopite in dovolite možganom, da zaznavajo naravne zvoke okoli vas.

Tako boste bolj prisotni, bolj pozorni in, ironično, tudi bolj sproščeni.