Čeprav je najpomembneje, da ob občutkih preobremenjenosti ali tesnobe poiščete pomoč strokovnjaka, lahko nekatere tehnike za duševno zdravje predstavljajo koristna orodja za vsakodnevno spopadanje s stresom in zahtevnim tempom.

Nekatere med njimi temeljijo na psihoterapevtskih praksah, druge pa so se razširile predvsem prek izkušenj ustvarjalcev vsebin. Čeprav ne predstavljajo čudežnih rešitev, lahko pomagajo pri organizaciji časa in sprostitvi.

Floor time

Med novejšimi trendi je t. i. floor time, ki se na prvi pogled morda zdi nekoliko nenavaden. Gre za položaj, ki izvira iz joge, pri katerem popolnoma iztegnjeni ležimo na ravni podlagi z zaprtimi očmi. Poudarek je na zavestnem, globokem dihanju ter sproščanju mišic po vsem telesu.

Čeprav tehnika ni znanstveno potrjena, je lahko koristna za umirjanje živčnega sistema. Globoko dihanje namreč vrača občutek miru in osredotočenosti. Položaj telesa sprošča mišice, še posebej pri ljudeh, ki veliko časa preživijo sede za pisalno mizo.

Pisanje dnevnika oziroma `journaling`

Journaling je oblika pisanja dnevnika, pri kateri se ne osredotočamo na dogodke, temveč na svoje misli, občutke, izkušnje in razmišljanja, kar lahko pomaga pri obvladovanju stresa. Med drugim omogoča prepoznavanje nezdravih miselnih vzorcev ter pomaga organizirati misli.

V dnevnik lahko zapisujemo tudi stvari, za katere smo hvaležni, kar spodbuja osredotočanje na pozitivne vidike življenja in krepi bolj uravnotežen pogled na svet.

Raziskave so pokazale, da lahko redno pisanje dnevnika izboljša tudi kakovost spanca, kar neposredno vpliva na duševno zdravje.

Worry time

Worry time je tehnika, ki se pogosto uporablja v psihoterapiji kot metoda za uravnavanje čustev in pretirane zaskrbljenosti. Če ste med tistimi, ki vse temeljito premislijo in pogosto razmišljajo o najslabših možnih scenarijih, lahko ta tehnika deluje kot vnaprej določen časovni okvir, v katerem si zavestno dovolimo skrbeti.

Gre za idejo, da si vsak dan namenimo od 10 do 20 minut za svoje skrbi. Lahko jih zapisujemo, analiziramo in razmišljamo o različnih scenarijih.

Ko pa se čas izteče, je potreba po nenehnem premlevanju in nadzoru nad stvarmi, ki nas obremenjujejo, pogosto manjša, saj možgani teh tem ne obdelujejo več ves dan. Tehnika naj bi pomagala tudi pri osredotočenosti in produktivnostini, a je ni priporočljivo izvajati tik pred spanjem.

3-3-3

Strategija 3-3-3, ki temelji na psiholoških načelih in lahko pomaga pri tesnobi, pomaga preusmeriti pozornost z vsiljivih misli na sedanji trenutek ter aktivirati telesna čutila. Ko začutimo paniko ali stisko, se najprej osredotočimo na tri predmete v prostoru.

Nato pozornost preusmerimo na tri zvoke, ki jih slišimo, na koncu pa premaknemo in ozavestimo tri dele telesa. Tehnika pomaga, da se ne ujamemo v vrtinec negativnih misli, hkrati pa lahko z aktiviranjem čutne zaznave zmanjšamo intenzivnost tesnobe, panike ali pretiranega premlevanja.

Cosymaxxing

Cosymaxxing se je pojavil kot odgovor na kulturo nenehne produktivnosti in temelji na zavestnem ustvarjanju udobja. Njegov namen je oblikovanje varnega in prijetnega okolja, kar pogosto vključuje mehke teksture, prijetne in nevsiljive vonje, zatemnjeno svetlobo, prižgane sveče in udobna oblačila.

V ospredju je upočasnitev tempa in ustvarjanje občutka ugodja, saj prijeten ambient pomirja živčni sistem. Tehnika je pravzaprav le sodobna različica počitka, vendar nas opominja, da si počitek zaslužimo in da ga lahko zavestno vključimo v svoje življenje.

Pomodoro tehnika

Pomodoro tehnika, ki jo je razvil Francesco Cirillo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, je usmerjena predvsem v osredotočenost, produktivnost in upravljanje mentalne energije s pomočjo dela v časovnih intervalih.

Temelji na razdelitvi dela na krajše bloke. Izberemo nalogo, ki jo želimo opraviti, in nastavimo časovnik na 25 minut. V tem času se povsem osredotočimo na nalogo, po 25 minutah sledi petminutni odmor, nato pa nov delovni cikel.

Pomodoro tehnika lahko pomaga zmanjšati občutek preobremenjenosti ter spodbuja globoko koncentracijo. Poleg tega nas opominja, da so mentalni odmori enako pomembni kot intenzivno delo.