Ko jih znova preberemo, niso več iste – mi pa tudi ne. Tokrat opazimo malenkosti, ki so nam prej ušle, ali pa nas en sam stavek zadene drugače kot prvič.
Takšne knjige niso nujno velike klasike ali najbolj prodajane uspešnice. So naslovi, ki so nam ostali v spominu in jih želimo ponovno doživeti. Včasih si želimo, da bi lahko pozabili nanje in njihovo vsebino ter ponovno uživali v občutku, ko prvič prebereš odlično knjigo.
Prav zato sem na tem mestu zbrala nekaj knjig, ki bi jih z veseljem še enkrat prebrala in nas opominjajo, zakaj je branje eden najlepših načinov, kako si vzeti čas zase.
To so zgodbe, ki me vedno znova spomnijo, zakaj imam branje tako rada.
Khaled Hosseini, Tisoč veličastnih sonc
Hosseini v romanu prepleta zgodbi dveh žensk v Afganistanu, ki ju okoliščine pripeljejo skupaj v svetu, kjer so njihova življenja pogosto določena vnaprej.
To je pretresljiva pripoved o prijateljstvu, ljubezni, izgubi in moči, ki jo ženske najdejo druga v drugi.

Roman razgrinja tudi brutalno resničnost življenja pod talibansko oblastjo ter položaj žensk, ki so pogosto ujete med tradicijo, nasiljem in lastnimi hrepenenji.
Prav v tem kontrastu med trpljenjem in sposobnostjo preživetja leži njegova moč. Gre za zgodbo, ki vas ne bo pustila ravnodušne.
Haruki Murakami, Norveški gozd
Murakamijev roman, ki ga je izstrelil med zvezde literature, je nežna in melanholična zgodba o mladosti, izgubi in odraščanju. Preko lika Toruja Watanabeja avtor odpira vprašanja ljubezni in minljivosti, v ozadju pa ves čas odmeva občutek, da je življenje krhko in ranljivo.

To je eno izmed njegovih najbolj osebnih del, v katerem se oddaljuje od nadrealističnih elementov in namesto tega gradi intimno, čustveno izpoved.
Roman je močno zaznamoval generacijo mladih bralcev na Japonskem in drugod po svetu ter postal literarna klasika o ljubezni in samoti.
Milan Kundera, Neskončna lahkotnost bivanja
Ta roman je eden najprepoznavnejših evropskih literarnih del 20. stoletja. Kundera skozi svoje like razmišlja o svobodi, ljubezni in odgovornosti, pri tem pa odpira vprašanje, ali je lahkotnost bivanja res nekaj, po čemer hrepenimo, ali pa si v resnici želimo teže in pomena.

Dogajanje je umeščeno v politično in družbeno ozračje praške pomladi in njenega zatrtja, kar daje romanu dodatno zgodovinsko plast. Kundera z mojstrsko kombinacijo filozofije in pripovedi ustvari delo, ki hkrati nagovarja intelekt in čustva.
Elena Ferrante, O novem priimku
Druga knjiga iz znamenite neapeljske tetralogije nadaljuje zgodbo prijateljic Lile in Elene. Ferrantejeva mojstrsko prikazuje napetost med prijateljstvom, zavistjo, ambicijami in željo po samostojnosti, hkrati pa v ozadju riše realistično sliko Neaplja šestdesetih let.

Roman odpira vprašanja identitete in ženskega položaja v tradicionalni družbi, hkrati pa pokaže, kako prijateljstvo lahko postane hkrati vir moči in bolečine. Ferrantejeva piše z izjemno iskrenostjo, ki bralca neprestano drži v napetosti.
Yukio Mishima, Mornar, ki ga je morje izneverilo
Japonski klasik prinaša pretresljivo zgodbo o mladeniču, ki se spopada z občutkom izdaje in izgube iluzij. Mishima mojstrsko razkriva temačne plati človeške narave in neusmiljen prehod iz idealiziranega otroštva v kruto odraslost.

Roman se bere kot alegorija o konfliktu med tradicijo in sodobnostjo, pa tudi kot portret obsesije, nasilja in hladne racionalnosti.
Mishimova proza je hkrati poetična in neizprosna, zaradi česar knjiga ostaja eno njegovih najbolj odmevnih del.
Khaled Hosseini, Tek za zmajem
Na tem seznamu je še eno delo priljubljenega avtorja Khaleda Hosseinija. To je prvenec, ki ga je izstrelil med največja literarna imena ter še danes ostaja globoko čustvena zgodba o prijateljstvu, izdaji in iskanju odpuščanja.
V ospredju je Afganistan, kot ga ne srečamo pogosto – prepleten z lepoto in tragedijo, ki spremljata osebne in zgodovinske prelomnice.

Knjiga razgrinja odnos med dvema dečkoma iz različnih družbenih slojev in pokaže, kako osebne odločitve lahko odmevajo skozi življenje. Hosseini bralca popelje v srce kulture in zgodovine Afganistana, ki ga zaznamujejo tako lepota kot bolečina.
