Letos pri projektu sodeluje kar 152 umetnikov iz 38 držav, ta pa ponuja raznolik, razpršen program, ki povezuje galerije, muzeje, šole in platforme po vsej državi.

Osrednje prizorišče ostaja Center Rog, festivalski utrip pa se razliva tudi v Slovenj Gradec, Izolo, Maribor, Rogaško Slatino, Kranj in številna druga mesta, kjer se sodobni nakit srečuje z dediščino, obrtjo in inovacijo.

V središču tega ambicioznega projekta stoji Olga Košica, priznana oblikovalka nakita z izjemno kariero in vizijo, ki že pet let uspešno gradi platformo, v kateri se prepletajo rokodelsko znanje, sodobne tehnologije in nove generacije ustvarjalcev. 

Ob tej pomembni prelomnici smo se z vodjo projekta pogovarjali o tem, kako je Slovenski teden nakita v petih letih prerasel v eno ključnih platform za sodobni nakit v regiji, kaj prinaša jubilejna edicija in zakaj Slovenija v teh tednih postaja prostor, kjer se srečujejo ideje z vsega sveta.

Zakaj je oblikoval-ec/ka nakita toliko popularen poklic, kljub pomanjkanju izobraževanja v tej smeri?

Prav zato, ker formalnega izobraževanja skoraj ni, se veliko ljudi do nakita prebije po nekoliko drugačni poti; iz mode, arhitekture, kiparstva, oblikovanja, celo iz znanosti ali tehnologije. Nakit je eden redkih medijev, kjer se lahko združijo roke, misel, material in zelo osebna zgodba.

Ljudje v njem prepoznajo možnost, da ustvarijo nekaj majhnega, a zelo močnega; predmet, ki ga nekdo nosi na telesu in pogosto tudi v spominu.

Mislim, da je ravno v tem njegova privlačnost. Kljub temu da v Sloveniji nimamo šole ali univerzitetnega programa, posvečenega sodobnemu nakitu, zanimanje ne upada, ampak raste. Morda celo zato, ker je ta pot zahtevnejša in manj samoumevna. Zahteva veliko samoiniciative, raziskovanja, vztrajnosti in želje po znanju.

Tisti, ki se odločijo zanjo, jo običajno izberejo zelo iskreno. Zato smo tudi ustanovili SIAJ in Slovenski teden nakita, ker je bilo jasno, da v Sloveniji obstaja izjemno veliko ustvarjalcev, talentov in zanimanja. Manjka pa prostor, kjer bi se to znanje lahko srečevalo, prenašalo in razvijalo.

Vsako leto slišimo za kakšno novo ime v svetu oblikovanja nakita. Zakaj je toliko res dobrih imen doma prav pri nas?

Slovenija je majhna, a ravno zato zelo posebna. Ustvarjalci so pri nas pogosto navajeni delati med različnimi področji; med umetnostjo, rokodelstvom, oblikovanjem, tehnologijo in modo.

Nimamo velike industrije ali ustaljenih poti, zato smo prisiljeni iskati svoje. In prav iz tega pogosto nastanejo zelo izvirni avtorski pristopi.

Pri nas nastaja veliko odličnega sodobnega nakita, ker ustvarjalci delajo zelo osebno, pogosto z močnimi zgodbami, veliko občutka za material in veliko poguma. Ne sledijo trendom tako neposredno kot večje države, ampak razvijajo lasten jezik.

Kaj na to poreče tujina?

Tujina to opaža. Ko smo pred petimi leti začeli Slovenski teden nakita, je bila to predvsem želja povezati domačo sceno. Danes sodelujemo z ustvarjalci iz 38 držav, s platformami, kot so Romanian Jewelry Week, PIN iz Portugalske, Joyeros Argentinos, PREZIOSA YOUNG iz Firenc in številnimi drugimi. Veliko tujih gostov je presenečenih, koliko kakovosti, raznolikosti in drznosti prihaja iz Slovenije.

Pogosto slišim, da pri nas nastaja nekaj zelo iskrenega in nekaj, kar ni narejeno zato, da bi bilo všečno, ampak zato, ker ima kaj povedati.

Zlahtne kovine, dragi in poldragi kamni, dleta in tesnila, vlitki in druga orodja… Vse to sodi v orodno omarico enega oblikovalca nakita. Je prav skupek teh reči tisti, ki vliva misterij temu poklicu?

Deloma gotovo. Že sam pogled v delavnico ima nekaj skoraj alkimističnega. Ogenj, kovina, kamen, vosek, prah, orodja, ki se skoraj niso spremenila stoletja; vse to daje občutek, da vstopamo v prostor, kjer se nekaj spreminja, preobraža.

A zame misterij ne izhaja toliko iz predmetov samih, ampak iz trenutka, ko material nenadoma začne nositi pomen. Ko kos kovine ni več samo kovina, ampak postane spomin, vprašanje, odnos, simbol. 

Ali od tu izhaja ves zagon?

Nakit je zelo poseben medij, ker je majhen, a lahko nosi ogromno. Lahko govori o telesu, identiteti, izgubi, ljubezni, času, družbi. Danes pa sodobni nakit ni več omejen samo na zlato in drage kamne. Uporabljamo lahko odpadno hrano, ribje kože, mikroplastiko, milo, 3D tisk, umetno inteligenco ali najdene predmete. Prav v tem je zagon, da lahko iz skoraj česarkoli nastane nekaj, kar se dotakne človeka.

Narava najverjetneje igra najpomembnejšo vlogo, saj je zgodovinsko znano dejstvo, da se oblikovalci nakita ozirate predvsem na našo “mati”, oblike so več ali manj organske oblike.

Narava je verjetno prvi in najstarejši vir navdiha. Že od prazgodovine ljudje nosimo školjke, zobe, kamne, semena. Telo in narava sta bila vedno povezana. Zato ni presenetljivo, da se tudi danes vedno znova vračamo k organskim oblikam, strukturam, ritmom, k nečemu, kar je živo.

Je to nenehen vir inspiracije za vse?

Mislim, da sodobni ustvarjalci narave ne posnemamo več dobesedno. Ne gre samo za list, cvet ali vejo. Veliko bolj nas zanimajo procesi, od tega kako nekaj raste, razpada, se spreminja, kako čas vpliva na material. Prav to je tudi osrednja tema letošnjega Slovenskega tedna nakita: Snov / Preobrazba. Na razstavi letos vidimo dela, ki izhajajo iz ribjih kož, odpadne hrane, mikroplastike, kemičnih reakcij ali novih tehnologij. Narava ni več samo lep motiv, ampak postaja vprašanje; kako živimo, kaj puščamo za seboj, kakšen odnos imamo do sveta.

Pet let je že od prvega Tedna nakita. Kako se je ta spremenil v tem času in kako barvita je prihodnost?

Ko smo začeli, je bil Slovenski teden nakita predvsem želja ustvariti stalni prostor za sodobni nakit v Sloveniji in povezati ustvarjalce, ki so do takrat večinoma delovali vsak zase. Prvo leto je festival potekal samo v Sloveniji in združil 42 domačih oblikovalcev nakita.

Začeli smo z majhno skupino navdušencev, kolegov in ustvarjalcev, danes pa ekipa šteje že več kot 25 ljudi.

V petih letih je iz te začetne ideje zrasel velik, mednarodno priznan festival s pestrim programom razstav, predavanj, delavnic, vodstev, predstavitev, gostovanj in sodelovanj.

Če si kdo želi res videti, kako zelo se je festival razvijal skozi vseh pet let, ga vedno povabim, da obišče našo spletno stran, kjer je arhiv vseh dosedanjih edicij in letošnji program. Tam se najbolje vidi, kako je iz majhne slovenske pobude zrasel mednaroden festival s širokim in raznolikim programom. Največja sprememba pa ni v številkah.

Največja sprememba je, da je sodobni nakit v Sloveniji postal viden. Da ni več nekaj obrobnega ali nerazumljenega, ampak prostor srečevanja med umetnostjo, rokodelstvom, tehnologijo in družbo.

Prihodnost zato vidim predvsem kot vedno bolj odprto in povezano. Verjamem, da bo Slovenski teden nakita še naprej rastel kot prostor, kjer se srečujejo različne generacije, države, materiali in načini razmišljanja. Kjer se tradicionalna znanja povezujejo z novimi tehnologijami, lokalne zgodbe z mednarodnim prostorom in kjer nakit ostaja nekaj zelo osebnega, a hkrati vedno bolj pomembnega za razumevanje sveta, v katerem živimo.

Če se preslikava v čas, ko nas že zdavnaj več ne bo, pa bodo prihodnji ljudje naleteli na izkopanine in našli nakit iz našega časa. Kaj bodo razbrali iz našega časa?

Mislim, da bodo videli čas velikih nasprotij. Čas, v katerem smo hkrati hrepeneli po lepoti in se bali prihodnosti. Čas, v katerem smo bili zelo povezani in hkrati zelo osamljeni. Čas, ko smo imeli na voljo neverjetne tehnologije, a smo znova začeli iskati dotik roke, sled materiala in nekaj pristnega.

Po našem nakitu bodo verjetno razbrali, da nas ni več zanimal samo prestiž. Da nas je začelo zanimati, od kod material prihaja, kaj pomeni, kakšno zgodbo nosi. Našli bodo kose iz zlata, a tudi iz plastike in odpadkov. In morda bodo prav iz tega razumeli, da smo živeli v času preobrazbe. Morda bodo rekli, da je bil to čas, ko se je človek ponovno začel spraševati, kaj je res dragoceno.