Ko smo že mislili, da smo se za vedno znebili poveličevanja teles, ki so kot kost in koža, se je trend slabotnih znova vrnil v samo ospredje. Zanimivi so ti valovi popularnosti, povezani z našim nenehnim odrekanjem in željo po neki navidezni popolnosti, ki jo na žalost še vedno v veliki meri narekuje modna industrija.
Družbena omrežja so preplavljena s primerjavami, ki jasno kažejo, kako so tudi moški nekoč izgledali na modnih pistah v primerjavi z današnjim dnem.
Res je, postali smo bolj tolerantna in sprejemajoča družba, ki ne zapostavlja teles, ki so androgena po naravi, hkrati pa se zdi, da se v ozadju dogaja nekaj bolj zloveščega, tudi v Hollywoodu.
Številka 0 postaja “normala”
Igralke so čez noč postale največja modna “it” dekleta trenutka. Mladi val kreativnih direktorjev uveljavljenih modnih hiš jih postavlja v ospredje kampanj, predvsem pa jih videvamo v prvih vrstah modnih revij. Trend sicer ni nov, je pa danes bistveno bolj razširjen.
Zdi se, kot da so čez noč nov ideal lepote postale povsem izčrpane, skoraj shirane podobe žensk, ki so svoje naravne krivine zamenjale za nekaj prestižnih torbic.
Bolj kot trend “heroin chic”, katerega obraz je bila Kate Moss v 90-tih, se danes vrača ideal ekstremne vitkosti. To se kaže predvsem na modnih pistah, kjer se je drastično zmanjšala raznolikost teles, saj je več kot 95 % modelov ekstremno vitkih.
Kje so zdaj vsi plus size modeli, ki so praktično izginili iz modnih kampanij? Vsi se strinjamo, da smo naredili korak nazaj po kratkem obdobju slavljenja oblin, za kar se lahko resnično zahvalimo Kardashiankam in pa Jennifer Lopez.
Opozorila, da smo prešli v nezdravo ero se kopičijo, a zdi se, da čeprav so uperjeni številnim oglaševalcem, naletijo predvsem na gluha ušesa.
Sicer pa, niti ni čudno, da se je trend preobrnil in da se znova spogleduje z 90. leti, ko pa se je v modo vrnila nostalgija. Le da danes temu trendu ne bi prilepili etikete “heroin chic”, ker je bolj “zdravo” zadevo pripisati Ozempicu.
`Zdravje` pod krinko
Prav neverjetno je, da je to zdravilo dobilo kar nekaj plus točk, ker gre za ZDRAVILO in da so ženske, ki so po njem posegale, pravzaprav to počele pod zdravniškim nadzorom, ker so naravno nagnjene k bolj polni postavi. In prav tukaj postane stvar še bolj problematična.
Kar je bilo nekoč odkrito nevarno in družbeno sporno, je danes zapakirano v “zdravniško odobreno” zgodbo, ki deluje skoraj legitimno. Kot da je meja med skrbjo za zdravje in pritiskom po popolnosti postala popolnoma zabrisana.
In če smo nekoč jasno rekli, da je tak ideal škodljiv, danes o tem govorimo tišje in bolj previdno, kot da nas je strah priznati, da smo znova padli v isti krog. Samo da je tokrat lepše zapakiran, bolj uglajen in zato toliko bolj nevaren.
Prodaja se čista, luksuzna in fit vitkost, ki tudi v Hollywoodu zahteva veliko od igralk in igralcev, ki se za vloge brez problema popolnoma preobrazijo.
Za primer vzemimo Margot Robbie, ki je bila med zdravo in lepo nosečnostjo bombardirana s strani družbe, pa se je zlomila in je zdaj skorajda neprepoznavna, deluje celo, kot da je žalostna.
Enako lahko trdimo za nekdaj eno najlepših žensk v Hollywoodu, Demi Moore, ki je v 90-tih veljala za seks bombo z zavidljivimi oblinami.
Potem je tu Kelly Osbourne, ki se je z dietami povsem izobličila in si krepko dodala kar nekaj let. Da ne izgubljamo besed o Victorii Beckham, od katere je (podobno kot od Demi) ostalo samo še nekaj kože.
Trend plastičnih operacij je prav tako zaskrbljujoč, predvsem na predelu ličnic, saj je znova modno, da so te povsem votle.
Obdobje sprejemanja je torej zamenjalo obdobje odrekanja.
Zakaj se radi vračamo v zgodbe, ki smo jih že doživeli, prežvečili in izpljunili? Zakaj nismo ničesar odnesli od preteklih obdobij in zakaj se v času, ko nam je na voljo toliko, še vedno vrtimo v bazenu nezdravega videza? To je vprašanje, ki nam ne da miru.
