Post COVID-19 sindrom: kakšne posledice pusti na pljučih in koliko časa lahko traja?

26. julij 2021

Post COVID-19 sindrom: kakšne posledice pusti na pljučih in koliko časa lahko traja?

26. julij 2021

Simptomi, povezani z okužbo s COVID, ki trajajo tri mesece od začetka bolezni in jih ni mogoče povezati z drugimi boleznimi, so med simptomi post-COVID sidroma. Specialistka pulmologije pojasnjuje kdaj iti na pregled, in kakšna so priporočila prebolevnikom COVID-a.

Vse več bolnikov, ki so preboleli COVID-19 poročajo o simptomih, ki se ponavljajo tudi po mesec in več dni od prvih simptomov. Pri posameznikih, ki so imeli težjo obliko bolezni ali pa so bili hospitalizirani, je možno, da simptomi trajajo do več tednov ali mesecev.

O dolgotrajnem simptomatskem COVID-19 je govora, ko simptomi trajajo med 4 in 12 tedni po začetni okužbi, medtem ko je post COVID-19 opredeljen s simptomi, ki so prisotni tudi po 12 tednih in jih ni možno povezati z nobeno drugo boleznijo.

Najpogostejše težave so dolgotrajna utrujenost, težko dihanje, stiskanje in nelagodje v prsih, medtem ko tretjina bolnikov po okrevanju po bolezni še vedno težko diha.

Vprašali smo specialistko pulmologije v katerih primerih se moramo odpraviti na pregled k specialistu in kakšne preiskave so potrebne.

Profimedia

»Vsekakor morate k pulmologu tudi če ste imeli blago obliko okužbe s COVID, vendar so bila vpletena pljuča. Tako se ob tekom okužbe vzame vzorec iz pljuč in če je vnetje pljuč potrjeno, se morate obrniti na pulmologa. Prav tako se morate obrniti na pulmologa če sta en mesec po bolezni še vedno prisotna zasoplost in kašelj, ki se ne zmanjšujeta ampak večata do te mere, da motita tudi spanec in ostala dnevna opravila,« pravi dr. Mirna Vergles, specialistka interne medicine in pulmološka subspecialistka na polikliniki Affidea.

Pulmolog bo priporočil obliko zdravljenja, ocenil nivo bolnikovega nelagodja in poiskal vzrok za to, specialistka pa opozarja, da o post-COVID sindromu govorimo šele kadar ne najdemo nobenega drugega vzroka, pripišemo pa ga lahko predhodni okužbi s COVID.

Spremembe pljuč se spremljajo 6-8 tednov po prvi sliki

Nabor testov, ki jih je mogoče opraviti, je zelo širok in je odvisen od vodilnih simptomov, medtem ko mora najmanj vključevati eno od slikovnih metod za prikaz pljučnega tkiva.

»Običajno se najprej opravijo rentgenski posnetki prsnih organov. Glede na rezultate je mogoče opraviti podrobnejši CT pljuč. Poleg slikovnih metod je potrebna še funkcionalna obdelava dihal. Poskušamo ugotoviti kakšne so posledice na pljučno funkcijo. Bistvene so tudi osnovne laboratorijske ugotovitve v obliki celotne krvne slike, vnetnih parametrov, koagulogramov z D-dimeri in biokemijske analize. Laboratorijsko obdelavo lahko tudi podaljšamo in usmerimo glede na simptome vpletenosti sistema med akutno okužbo s COVID,« pojasnjuje zdravnica in poudarja, da so eden najpogostejših razlogov za zaskrbljenost bolnikov po COVID ravno spremembe v pljučih ki obstajajo na enem od slikovnih testov.

»Pomembno je vedeti, da je kontrolna slika potrebna za vse nalezljive pljučnice v pravem časovnem obdobju in ne samo za COVID. Priporočljivo je 6-8 tednov od prve kontrole.

Namreč ko je bolnik že klinično boljše in je bolezen v zaključnih fazah, so radiološke spremembe na pljučih še vedno vidne in traja nekaj tednov, da izginejo. To je običajno časovno neskladje med  klinično sliko in radiološkimi izsledki. Zato imamo to priporočilo o dovolj pozni kontroli. Lahko sklepamo, da je potrebno 6-8 tednov po prvi, narediti še zaključni rentgen,« pravi dr. Mirna Vergles in dodaja, da včasih tudi v tem obdobju ne vidijo popolnega izginotja sprememb, ampak regresivno dinamiko, torej boljše ugotovitve od prejšnje.

Zdravnica poudarja, da je tudi ta rezultat zadovoljiv, nezaželjeno pa je, da je kontrolna diagnoza enaka ali slabša od zadnje. V tem primeru je potrebno opraviti podrobno slikanje CT in pregled pri pulmologu.

Pri hospitaliziranih bolnikih ki so potrebovali podporne dihalne metode, je na pljučnih slikah za vedno mogoče opaziti spremembe na pljučih.

Poudarja tudi, da pri skupini bolnikov s hudo klinično sliko in prizadetostjo velikega dela pljuč, pogosto bolezen spremlja razvoj dihalne odpovedi, zaradi katerega so hospitalizirani s podpornimi dihalnimi metodami. Spremembe v pljučih v obliki brazgotin pa lahko ostanejo za vedno vidne na slikah pljuč.

Profimedia

Zdravnico smo vprašali tudi, kako dolgo lahko človek čuti posledice in ali je mogoče zdraviti post-COVID sindrom ter kakšna so priporočila za ljudi, ki so preboleli okužbo s COVID-om.

“Ko je bilo že rečeno, je skupina simptomov, povezanih s predhodno okužbo s COVID, ki obstajajo tri mesece od začetka bolezni in jih ni mogoče povezati z drugimi boleznimi, med simptomi sindroma post-COVID. Zdaj z časovnega zamika in izkušenj pri velikem številu bolnikov je očitno, da simptomi lahko trajajo mesece, celo 6-9 mesecev v obdobju po prebolelosti COVID-a “, pojasnjuje zdravnica in poudarja, da bi morala biti intenzivnost simptomov že nekoliko boljša v tistem obdobju.

“Za zdaj ni enotnega zdravila za post-COVID sindrom. Poskusimo lahko zdraviti en posamezen simptom, včasih z uporabo zdravil. Če je na primer pospešen srčni utrip – je možno, da bo kardiolog predpisal zdravilo za nadzor frekvence, ali če se pojavi nespečnost, se predpiše hipnotik, “pravi dr.med. Mirna Vergles.

Za večino simptomov, ki jih bolniki navajajo, ni medicinskih rešitev.

»Prvi in najpogostejši simptom o katerem poroča večina prebolelih, je utrujenost. Obstajajo številne podobne bolezni, ki jih ne moremo zdraviti z zdravili. Kar lahko storimo, je, da svoj življenjski slog prilagodimo novim okoliščinam,« svetuje zdravnica in dodaja, da kot vedno je pomembno, da se prehranjujemo uravnoteženo in dopolnjujemo manjkajoče vitamine in minerale, ki nam morda primanjkujejo.

»Poleg tega morate prisluhniti svojim čustvom in prepoznati morebitne simptome tesnobe ali depresije, ki se pogosteje pojavijo po preboleli okužbi s COVID. Kot družba običajno zanemarjamo čustveni del svojega zdravja in je zelo pogosto psihosomatski vzrok nekaterih fizičnih simptomov, ki ne minejo. V tem težkem času, ko se razdalja in izolacija srečujeta kot pogosta in pomembna pojma, ne pozabimo, da smo socialna bitja in zaradi svojega celotnega zdravja potrebujemo drug drugega in bližnje, “zaključuje dr. med. Mirna Vergles.

Prispevek je bil objavljen na miss7.

Avtor
Piše

Meta Vražič

Style. Več novic