Pravilo 50-30-20 ponuja pregledno ogrodje, ki ga je enostavno razumeti in ga lahko uporablja vsak, ne glede na višino prihodkov ali življenjski slog.
Njegova moč je v preprostosti: dohodek po plačilu davkov razdelimo na tri dele – polovico namenimo nujnim stroškom, 30 odstotkov željam in 20 odstotkov varčevanju oziroma poplačilu dolgov.
Ta metoda se je v zadnjih letih uveljavila kot eno izmed najbolj priljubljenih orodij za osebni proračun, ker združuje jasno strukturo in dovolj svobode, da ne deluje kot omejitev.
Zakaj pravilo deluje?
Model 50-30-20 je učinkovit, ker omogoča ravnovesje med odgovornostjo in užitkom. Petdeset odstotkov prihodkov namenimo osnovnim potrebam, ki vključujejo stroške bivanja, položnice, hrano, zavarovanja in obvezna odplačila kreditov. To zagotavlja osnovno varnost in stabilnost.
Trideset odstotkov prihodkov je namenjenih željam, torej dejavnostim in nakupom, ki niso nujni, a nam prinašajo zadovoljstvo: izleti, večerje v restavracijah, kulturne prireditve ali hobi dejavnosti.
Zadnjih dvajset odstotkov usmerimo v prihodnost. Namenimo jih za varčevanje za nujne primere, dolgoročne cilje, pokojnino ali pa v hitrejše odplačevanje dolgov. Tako imamo vedno pod nadzorom, da ne zanemarjamo niti življenjskih radosti niti finančne varnosti.
Na ta način ta model preprečuje nepremišljeno porabo, a hkrati dopušča prostor za finančno sprostitev.
Prilagoditve v praksi
Seveda pravilo ni strogo pravilo, ki bi veljalo za vse. Življenjske okoliščine so različne in marsikje že osnovni življenjski stroški presegajo polovico prihodkov. Stanovanje, prevoz in hrana lahko v večjih mestih hitro zavzamejo več kot 50 odstotkov družinskega proračuna.
V takšnih primerih svetovalci priporočajo prilagoditev, denimo model 60-30-10, kjer se večji delež nameni nujnim stroškom, prihranki pa so manjši. Pomembno je razumeti, da 50-30-20 ni toga shema, temveč okvir, ki nas uči razmišljati o porabi.
Če trenutno ne zmoremo 20 odstotkov prihrankov, lahko začnemo z 10. Pomembno je, da varčevanje postane navada, delež pa se sčasoma povečuje, ko se finančne razmere izboljšajo.
Številke v akciji
Predstavljajmo si neto mesečni dohodek v višini 2.000 evrov. Po pravilu 50-30-20 bi bil proračun razdeljen tako:
- 1.000 € (50 %) za osnovne potrebe, kot so najemnina, komunalni stroški, hrana in obvezna odplačila kreditov.
- 600 € (30 %) za želje – kino, večerje, kulturni dogodki, potovanja ali hobi dejavnosti.
- 400 € (20 %) za varčevanje ali dodatno odplačevanje dolgov, kar dolgoročno prinese največjo spremembo.
Čeprav se številke zdijo majhne, razdelitev prinese pomembne spremembe. Denimo, če vsak mesec privarčujemo 400 evrov, to v enem letu pomeni skoraj 5.000 evrov prihrankov, kar je dovolj za varnostno rezervo ali pomembnejši finančni cilj.
Če je varčevanje na začetku prevelik zalogaj, je bolje začeti z manjšim odstotkom, denimo 10, in ga postopoma povečevati. Bistveno je, da se oblikuje stalna navada.
Kako začeti?
Prvi korak je natančno poznavanje lastnega neto dohodka. Nato si je smiselno vsaj mesec dni beležiti porabo, da dobimo realno sliko, kam denar odteka. Šele ko izdatke razvrstimo v tri kategorije (nujne, želje in prihodnost) lahko presodimo, kje je prostor za spremembe.
Za lažje sledenje je priporočljivo uporabiti aplikacije za osebne finance ali preprosto preglednico, ki jo posodobimo vsak teden.
Pri varčevanju je zelo učinkovito, če si nastavimo avtomatičen prenos na varčevalni račun takoj po plačilu, saj se tako denar “odloči” sam, mi pa nismo v skušnjavi, da bi ga porabili.
Sčasoma se ta proces avtomatizira in postane del rutine, ki jo komaj še opazimo, a ima velik učinek na dolgoročno finančno varnost.
