Po podatkih gerontoloških raziskav na Hrvaškem so glavne štiri težave starejših naslednje: nepokretnost, nestabilnost zaradi poškodb in padcev, nesamostojnost zaradi demence, alzheimerjeve bolezni in drugih kroničnih bolezni ter inkontinenca. Fiziološke spremembe, okrnjeno delovanje organov in kronične bolezni vplivajo na prehranski status starejših. Drugi dejavniki so še psihološki in sociološki, mednje pa spada tudi način prehranjevanja.

Prehrana starejših bi morala biti usklajena s splošnimi priporočili o zdravi prehrani, njihovo telesno dejavnostjo in energetskimi potrebami. V splošnem bi morala vsebovati veliko sadja in zelenjave, žitaric, stročnic, polinenasičenih maščobnih kislin in oreškastih plodov ter le malo rdečega mesa in oslajenih napitkov. Tovrstna prehrana zadovolji prehranske potrebe organizma, obenem pa je zdrava in niža tveganje obolevnosti za kroničnimi boleznimi, povezanimi z načinom prehrane. Če želimo poskrbeti, da bodo potrebe telesa po hranljivih snoveh zadovoljene, strokovnjakih priporočajo redno ocenjevanje prehranskega statusa, zelo pomembnega dejavnika zdravega staranja in ohranjanja funkcionalnih sposobnosti.

Starejši ljudje in podhranjenost

Tveganje za podhranjenost (malnutricijo) s starostjo narašča, zlasti v visoki starosti – po 85. letu življenja. Do nje pride zaradi sprememb v uživanju, prebavi, resorpciji, presnovi in izločanju hrane ter zaradi sprememb v presnovnih zahtevah po energiji, beljakovinah in drugih hranilih. Na podhranjenost vpliva tudi jemanje zdravil. Mnoga namreč zmanjšujejo občutek za vonj in okus, povzročajo izgubo teka ali pa v interakciji z drugimi prehranskimi snovmi slabšajo njihovo absorpcijo. Podhranjenost je v splošnem povezana z višjo obolevnostjo in smrtnostjo v poznih letih. Podhranjeni bolniki so bolj nagnjeni k vnetjem, in če zbolijo, traja dlje časa, da si opomorejo. Zato je podhranjenost nujno treba preprečiti.

Najbolj zanesljivo to storimo z redno oceno prehranskega statusa: pri osebah, starejših od 65 let, vsaj enkrat letno, pri tistih nad 75 let pa po potrebi tudi pogosteje. Poleg tega je ključno upoštevati prehranska navodila strokovnjakov.

Prehranska pravila

Pravilna in uravnotežena prehrana je poleg vzdrževanja normalne telesne teže in zmerne vsakodnevne telesne dejavnosti ključni dejavnik ohranjanja zdravja v starosti. Zato je treba upoštevati nekatera prehranska pravila:

• Prepričanje, da se zaradi upada bazalne presnove, telesne dejavnosti in energetskih potreb zmanjša tudi potreba po hranljivih snoveh, je napačno. Da telesu zagotovimo vsa esencialna hranila in potrebno količino energije, moramo poskrbeti za uživanje hrane, bogate s hranili in revne s kalorijami.
• Pravilna in zdrava je raznovrstna prehrana: za zajtrk žitarice in izdelki iz polnozrnatih žit ter mlečni izdelki, kot so sir, jogurt in kefir; za kosilo čim več rib in sezonskega sadja; za večerjo pa sezonsko sadje in živila s čim manjšo količino energije.
• Zelo pomembno je izogibanje »praznim« kalorijam v prehrani, soli, sladkorju, prečiščenim žitaricam, nezdravim maščobam in posladkom.
• Staranje je povezano z izgubo mišične mase in zmanjšano mišično močjo, zaradi česar je treba povečati vnos beljakovin. Najboljše je, da rdeče meso nadomestimo s perutnino, zajčjim mesom ter modro in belo ribo.
• Da bi preprečili starostne bolezni, strokovnjaki svetujejo pogostejše uživanje brokolija, cvetače, brstičnega ohrovta, rdeče in bele čebule, blitve in bučnih pešk.
• Ker se s starostjo vsebnost vode v telesu postopoma zmanjšuje, je nujno popiti vsaj osem kozarcev nesladkane in negazirane tekočine na dan.
• Ob posvetovanju z zdravnikom ali farmacevtom se lahko kot prehranski dodatki uživajo vitamini in minerali, zlasti vitamina C in D, vitamini B-kompleksa ter kalcij in magnezij.

Da boste starost dočakali pripravljeni in zdravi, čim prej uravnajte svojo prehrano po prehranskih smernicah, saj se proces staranja začne že ob spočetju in traja vse do smrti. To potrjujejo tudi številni strokovnjaki in poudarjajo: kakršna je prehrana v srednjih letih, takšno bo zdravje v starosti.

Literatura:
1. Vranešić Bender, D. in sod. 2011. Hrvatske smjernice za prehranu osoba starije dobi, dio I. Liječ. vjesn. 133: 1–10.
2. Samieri, C. et al. 2013. The Association Between Dietary Patterns at Midlife and Health in Aging: An Observational Study. Ann Intern Med. 159 (9): 584–591.
3. Vranešić Bender, D., Krznarić, Ž. 2008. Malnutricija – pothranjenost bolničkih pacijenata. MEDICUS. 17 (1): 71–79.

Foto: Profimedia