Kivi je eno izmed redkih živil, ki pomaga pri zaprtju in počasni prebavi, priporočajo pa ga tako nutricionisti kot dietetiki. “Posebej zanimiv je zato, ker vsebujejo tudi encim aktinidin, ki podpira prebavo beljakovin in lahko pomaga pospešiti praznjenje želodca,” je za Vogue pojasnila nutricionistka Emma Bardwell. 

Za odrasle je priporočeno, da zaužijejo vsaj 30 gramov vlaknin dnevno, vendar večina ljudi te količine ne doseže. Nekatere raziskave celo kažejo, da ima kar 95 odstotkov ljudi prenizek vnos vlaknin.

Zadosten vnos vlaknin pa je povezan z bolj uravnoteženo ravnjo krvnega sladkorja, boljšo prebavo, bolj raznolikim črevesnim mikrobiomom in nižjo stopnjo vnetij. 

Vlaknine so pravzaprav neprebavljivi ogljikovi hidrati, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, stročnicah, oreščkih, semenih in žitih. Topne vlaknine se v vodi raztopijo in tvorijo gelu podobno strukturo, medtem ko se netopne vlaknine ne raztapljajo in pomagajo povečati volumen hrane med prehajanjem skozi prebavila.

Znaki, da jih ne zaužijemo dovolj, so lahko zaprtje, počasna prebava, pomanjkanje energije, težave s kožo, napihnjenost po obrokih in slabše razpoloženje.

Poleg vlaknin kivi vsebuje tudi vitamin C in druge rastlinske spojine, ki podpirajo zdravje črevesja. »Uživanje kivija je majhna in preprosta navada, ki lahko pri večini ljudi opazno razliko prinese že v nekaj dneh,« poudarja Bardwellova. Nekatere raziskave pa uživanje kivija povezujejo celo z boljšim spancem, kar pripisujejo vsebnosti magnezija.

Glavni razlog, da se kivi pogosto priporoča ljudem, ki imajo težave z zaprtjem, je njegova visoka vsebnost vode. Prav zato se v raziskavah o rednosti odvajanja pogosto izkaže za učinkovitejšega od številnih drugih vrst sadja.

Za dodatne vlaknine pa lahko pojeste tudi lupino kivija. Čeprav ima kosmato teksturo, je popolnoma užitna. Bardwellova priporoča, da kivi skupaj z lupino narežete na tanke kolobarje. Če imate občutljiv želodec ali težko prenašate večje količine vlaknin naenkrat, pa je za začetek morda bolje, da sadež olupite.