“Lahko prenesem kakršenkoli pogovor s teboj, dokler ne začneš stokati,” je eden izmed stavkov ki se ga novinarka Rachel Bowie spomni, da ji ga je izrekel oče, ko je bila še majhna. “In vau, razumem,” pravi danes.
Otroci so genetsko sprogramirani, da stokajo
Vendar pa je stokanje otrok tako pogost vzorec obnašanja, da gre za univerzalen način pridobivanja pozornosti staršev zelo hitro, v prav vseh kulturah. Raziskovalci pa ugotavljajo, da imajo otroci v genih zapisan način stokanja, ki bo starše prisilil, da jim dajo to, kar si želijo, poroča New York Times.
James A. Green, doktor in profesor psihologije pa je za New York Times povedal, da je stokanje sicer premalo raziskano, a razširjeno pri vseh kulturah. Stokanje so opazili celo pri mladičih opic. “Stokanje je zanje način, kako prestopiti most med njimi in odraslimi,” fenomen razlaga dr. Rose Sokol-Chang, ki stokanje tudi raziskuje.
Dojenčki razvijejo različne načine joka že pri približno desetih mesecih, stokanje in negodovanje pa se razvije šele, ko se otrok nauči govoriti. Sicer je stokanje najpogostejše v obdobju, ko je otrok še malček, in se z leti zmanjša, “ampak dvomim, da gre kadarkoli stran. Tudi, ko smo odrasli, stokamo in jamramo svojim staršem,” pravi Dr. Sokol-Chang.
Vpliv ima na vse
Stokanje pa se od ostalih vrst vokalizacije razlikuje po tem, da je globoko nadležno – in zato je tako uspešno pri dosegi ciljev. Dr. Sokol-Chang je pri svoji raziskavi 26 staršem in 33 ljudem brez otrok dala različne naloge, medtem ko je predvaja različne zvoke, med njimi stokanje otrok. Ne glede na to, ali so starši ali ne, so posamezniki, ki so poslušali stokanje otrok, naredili veliko več napak.
Vendar pa Sokol-Changova poudarja, da kljub temu, da je stokanje nadležno za vse, otroci to taktiko uporabljajo samo pri ljudeh, na katere so čustveno navezani. “Tega z neznanci ne bodo uporabljali,” je dodala. Celo mladiči opic se zavedajo, da če bodo nadležni, bodo dobili pozornost in odziv prej, kot sicer – sploh v javnosti. V raziskavi pa so ugotovili, da so se mame opice hitreje odzvale, ko so bile druge opice okoli, Sokol-Changova pa pravi, da “si tudi opice mislijo ‘ne osramoti me pred mojimi prijatelji’.”
Kako prekiniti stokanje?
Kako pa lahko na najbolj miren način prekinete otrokovo stokanje? V epizodi podcasta Raising good humans (Vzgajanje dobrih ljudi), ki ga vodi dr. Aliza Pressman, razvojna psihologinja in solastnica centra za starševstvo Mount Sinai, je ta povedala, da je prvi korak globok vdih.
“Stokanje ni škodljivo, samo izjemno nadležno,” je povedala Pressmanova. Njen nasvet je, da se ustavite za trenutek, vdihnete in se pustite na koleno, da se z otrokom gledata v oči in mu rečete: “Res bi rad/a razumela, kaj mi želiš povedati, vendar je to zelo težo, ko stokaš. Mi lahko poveš s svojim pravim glasom?”
To deluje predvsem zato, ker tako sprva priznate otrokovo neudobje; prepoznate njegovo potrebo po pozornosti in ste mu na voljo, vendar pa od njega tudi zahtevate, da se prilagodi in uporabi pravi ton. Prav tako pa je to pravo nasprotje od vaše običajne reakcije, ki najbrž vključuje vpitje, nestrpnost ali pa telesno govorico, ki izraža dejstvo, da ste razdraženi. Ta odziv je sicer popolnoma naraven, a istočasno spodbudi vašega otroka, da s svojim obnašanjem nadaljuje.
Morda ne bo delovalo prav vsakič, vendar vam bo zagotovo prihranilo vsaj nekaj živcev, vaš otrok pa se bo naučil nadzirati svoje stokanje.
