Popolnoma normalno je, da se počutite zaskrbljeni zaradi nove službe ali kakršnekoli novosti v življenju. Ta vrsta tesnobe je neprijetna, a vas lahko motivira, da delate trdneje in boljše. Običajna tesnoba je občutek, ki pride in gre, vendar ne moti vašega vsakdanjega življenja.
V primeru anksiozne motnje pa je občutek strahu prisoten ves čas in je intenziven, včasih celo izčrpavajoč. Zaradi te vrste tesnobe ljudje pogosto prenehajo početi stvari, ki jih načeloma osrečujejo, v skrajnih primerih pa lahko nekaterim celo prepreči, da bi zapustili svoj dom. Če se ta oblika tesnobe ne zdravi, se bo poslabšala.
Simptomi anksiozne motnje
Anksiozne motnje so najpogostejša oblika čustvene motnje in lahko prizadenejo vsakogar v kateri koli starosti. Po podatkih Ameriškega psihiatričnega združenja je pri ženskah anksiozna motnja pogosteje diagnosticirana kot pri moških.
Vsakdo občuti tesnobo na drugačen način, od živčnosti in želodčnih krčev do hitrega srčnega utripa. Ljudje z anksioznostjo imajo pogosto občutek, da njihovo telo in um nista povezana med seboj.
Drugi simptomi pa vključujejo nočne more, napade panike in boleče misli ali spomine, ki jih ni mogoče nadzorovati. Zaradi tega ljudje pogosto čutijo strah in skrbi, ali pa se bojijo določenega kraja ali dogodka.
Simptomi splošne anksioznosti vključujejo:
- Povečan srčni utrip,
- napetost ali živčnost,
- težave s koncentracijo,
- težave s spanjem,
- znojenje,
- tresenje,
- občutek šibkosti ali utrujenost,
- težave s prebavili,
- težave pri nadziranju čustev,
- bežanje pred stresnimi situacijami.
Vrste anksioznosti
Anksioznost pa je velikokrat ključni del drugih različnih motenj. Te so:
- Panične motnje: napadi panike, ki se ponovijo v nepričakovanih trenutkih. Oseba s panično motnjo neprestano živi v strahu pred naslednjim napadom.
- Fobije: pretiran strah pred določenim predmetom, situacijo ali dejavnostjo,
- Socialna anksiozna motnja: izjemen strah pred obsojanjem drugih v socialnih interakcijah.
- Obsesivno-kompulzivna motnja: ponavljajoče se iracionalne misli, ki vodijo v anksioznost in specifično, ponavljajoče se vedenje.
- Separacijska motnja: strah pred odsotnostjo od doma ali ljubljenih.
- Hipohondrija: aksioznost glede zdravja in strah pred smrtjo in boleznijo.
- Posttravmatska stresna motnja (PTSD): tesnoba po travmatičnem dogodku.
Diagnoza
Diagnoze anksioznosti ni mogoče postaviti z le enim samim testom, vendar so za to potrebni številni fizični pregledi, ocene zdravstvenega in mentalnega zdravja ter psihološki vprašalnik. Nekateri zdravniki opravijo tudi fizični pregled, vključno s preiskavami krvi ali urina, da izključijo osnovna zdravstvena stanja, ki bi lahko prispevala k obstoječim simptomom.
Za pomoč zdravniku pri oceni stopnje tesnobe, ki jo nekdo doživlja, se uporablja tudi več testov in lestvic anksioznosti.
Kako naravno zdraviti anksioznost?
Spremembe življenjskega sloga so lahko učinkovit način za lajšanje stresa in tesnobe, s katerimi se soočate vsak dan.
Naravna “zdravila” so predvsem skrb za telo in zdravi, koristni hobiji, ki krepijo fizično zdravje. Ti vključujejo: dovolj spanja, meditiranje, telesne dejavnosti in zdravo prehrano, izogibanje alkoholu, izogibanje kofeinu in kavi, opustitev kajenja.
Prispevek je bil objavljen na miss7.