Potrta in zaskrbljena uporabnica je na Starševskem čveku prosila za nasvet, saj je njen novi partner alkoholik. »Spoznala sva se v najstniških letih na počitnicah. Bilo je lepo, a je kratko trajalo, saj je bil z drugega konca Slovenije. Lani me je poiskal na FB-ju; po 30 letih. Oba ločena, iskrica je zanetila požar. Sorodni duši. In kmalu šok. Priznal je, da je alkoholik. Svet se mi je sesul. Bil je že večkrat na zdravljenju, brez nekega uspeha. Tako ali drugače je šlo mimo leto dni. Bila sem tudi pri njemu, otroka sta me lepo sprejela. A njegov alkoholizem je čedalje bolj globok. Ni človek, ki bi hodil po gostilnah, pije doma. Pravi, da mu vsako jutro začne trkati po glavi neustavljiva odvisnost od alkohola. Pred kratkih je šel na hipnozo, a je bil naslednji dan že pijan. Zdaj se niti ne moreva videti, saj nisva iz iste občine, niti iz iste regije. To je tako žalostno. Že 5 dni se ne javlja. Ali lahko sploh še kaj naredim? Umik od tako ljubečega človeka mi trga srce…«

Uporabniki so o svarili, da partner ve kaj počne: »Natanko ve kam tone. Zato se ti ne oglaša, ali je pijan ali išče izhod. Tu je samo njegova odločitev, koliko bi bil pripravljen rešiti sebe, da se da tebi. Morda bo poskusil, če se mu ne fučka za preostanek življenja. Da ti ne pade na pamet da skupaj zaživita. Tri leta abstinence zagotovo, da bi bilo vredno poskusiti. Iz osamljenosti ne išči idola v njemu,« je napisal eden izmed uporabnikov.

Velika ovira

Mnogi se strinjajo, da je to za odnos (pre)velika ovira:

. »Lahko se zgodi, da v takšnem odnosu dosežeš svoje dno. Večkrat. Verjemi mi, zaslužiš si več, več od življenja, boljši odnos, čeprav trenutno mogoče ne čutiš tako. Mogoče misliš, da te nihče drug ne bo imel rad? Imej se rada najprej sama. Vem, enostavno je napisat. Ko sama najdeš svoj mir, se ti pot odpre,« pa je dodal drugi.

Tudi odvisniki so ljudje

A ne gre pozabiti, da je odvisnost tudi bolezen, ter da si tudi on zasluži pomoč: »Odvisneži so prav tako ljudje in potrebujejo pomoč. Ogromno pomoči in razumevanja. Če ti je ta človek res pri srcu in si pripravljena na veliko dela in potrpljenja, potem mu ponudi pomoč oz. podporo. Če je iskreno pripravljen bo tvoj predlog sprejel. Poiščita strokovno pomoč, informirajta se o vsem. Marsikateri odvisnež se bi uspešneje pobral, če bi vsaj za začetek vedel, da ga nekdo ima rad, kljub njegovim napakam. Da mu stoji ob strani in ga podpira. V kolikor pa v tem procesu pokaže, da nikakor ne zmore, potem bo tvoj nadaljnji trud zaman.«

Andreja Verovšek, socialna delavka, ki se ukvarja z odvisnostmi pa pravi, da je že to, da partner prizna svoj problem, velik korak. »Alkoholiki s težavo priznajo in ko enkrat priznajo sebi in svoji partnerki, smo lahko veseli, saj se odpira novo poglavje življenja. Na izbiro dobita na eni strani zdravljenje, rehabilitacijo, podporo in na drugi soočenje s tem, da če ne ukrepata, bo odnos propadel, s tem pa morda tudi kdo ali celo oba od partnerjev,« nam je povedala.

Vendar to, da pije doma namesto po gostilnah, ni olajševana okoliščina »Pitje doma je morda bolj sprejemljivo iz vidika družbenega ugleda, ker lahko nekoliko dlje časa skrivajo  svojo težavo. Stvari pa zakomplicira večja dostopnost, ker sploh ne potrebuješ iti iz hiše, samo odpreš omaro in piješ. Ni ne bolje in ne slabše,« je razložila socialna delavka.

Kaj sploh storiti?

Ob partnerjevi odsotnosti je težko verjeti, da obstaja možnost rešitve odnosa. Vzeti si je treba čas za razmislek, saj najbrž ne gre prvič za to, da je partner odsoten. Če ne od vas, pa morda od koga drugega.

»Zdaj je skrajni čas, da se vprašate, ali je to za vas sprejemljivo in če želite tako nadaljevati. Najprej so pogovorite sami s seboj. Kako? Skuhajte si čaj, sedite na stol in si postavite to isto vprašanje. Potem sedite v tišini in prisluhnite svojim mislim, kaj pravijo. Pomaga, če si jih zapišete. Na koncu jih lahko tudi skurite, je še posebej osvobajajoče. Ko boste slišali ta svoj notranji glas, lahko vprašate za nasvet še strokovnjaka, prijateljico ali nekoga s podobnimi izkušnjami, na primer v Alanon, ker se srečujejo svojci, ki imajo bližnjega alkoholika. Njihove izkušnje so neprecenljive in vam bodo dale marsikateri odgovor,« je svetovala Andreja Verovšek.

Če se partner vrne in javi, je čas, da se pogovorita o svojih prioritetah in o odnosu, ki ga razvijata. Partner se mora postaviti pred dejstvo ali bo svoje življenje preživel v omami, ali poskušal iz njega iztisniti čim več.

Je odnos sploh smiselno nadaljevati?

Uporabnica pa se je, tko kot bi se marsikdo, povprašala, če sploh še kaj lahko naredi. Če je partner še vedno odvisen in mu je alkohol na prvem mestu, moramo biti iskreni sami s seboj, če vidimo sploh rešitev.

»Vsak odnos  lahko vzamemo kot priložnost, da obogatimo drug drugega in/ali se iz njega nekaj naučimo, spoznamo samega sebe, dobimo ideja kaj želimo in česa ne. Kjer je alkohol na prvem mestu, to je takrat, ko gre za zasvojenost enega izmed udeleženih v odnosu, se odnos ravno tako razvija, vendar je vprašanje, ali v smer, kot si želimo. Za to, da bi si odgovorili na to vprašanje, se moramo resno vprašati, kaj si želimo od odnosa. Potem preverimo na podlagi preteklih izkušenj in trenutnega stanja, ali bomo s tem človekom to lahko dobili. Pričakovanja, sanje in iluzije v tem procesu damo na stran in se osredotočimo na dejstva, ki so se res zgodila. Slika zelo hitro postane jasna. Seveda, če smo jo pripravljeni videti. Kot rečeno pa gre pri tem za proces in ne sklepanje od danes do jutri,« je še svetovala sociologinja.

Pri odnosih z ljudmi, ki so odvisni od alkohola, moramo biti realistični glede svojih pričakovanj. Če vam partner daje občutek, da se želi spremeniti in želi boljše življenje, potem si seveda zasluži vaše razumevanje in potrpljenje. A morate si priznati, ko za razmerje ni več rešitve.