V petek, 15. avgusta, se je pred Narodnim gledališčem slavnostno začel 31. Sarajevski filmski festival, ki bo osem dni polnil mesto s filmskimi premierami, glamuroznimi dogodki in nepozabnimi trenutki.
Rdeča preproga, tokrat oblikovana po vzoru tradicionalnega bosanskega kilima iz 30-ih let prejšnjega stoletja, je gostila filmske zvezdnike iz vsega sveta ter poudarila povezavo med tradicijo in sodobnim glamurjem.
Častni gostje in zvezdniški utrinki
Kot prvi so po preprogi zakorakali častni gostje festivala. Posebno pozornost je požel Stellan Skarsgård, sloviti švedski igralec, ki je prejel častno nagrado Honorary Heart of Sarajevo za svoj izjemen prispevek k svetovni kinematografiji.
Častno srce Sarajeva so poleg njega prejeli še Paolo Sorrentino, italijanski režiser z oskarjem za film The Great Beauty, britanski igralec Ray Winstone, znan po vlogah v številnih kriminalnih dramah, ter ameriška igralska legenda Willem Dafoe. S svojim prihodom so vsi skupaj poskrbeli za trenutke, ki jih bo Sarajevo še dolgo pomnilo.
Rdečo preprogo so napolnila tudi imena iz regionalne filmske scene. Med njimi so bili Rade Šerbedžija, Zijah Sokolović, Miralem Zubčević, Ksenija Pajić, Jasna Diklić in Alban Ukaj, ki so nastopili v otvoritvenem filmu festivala, črni komediji Pavilion režiserja Dina Mustafića.
Svetovna premiera tega filma je bila glavni vrhunec prvega festivalskega večera, ki je v središče postavila mešanico družbene satire in brezčasnega humorja. Premiera je bila sprejeta z dolgim aplavzom in pokazala, da regionalna kinematografija premore svežino in drznost.
Na preprogi je bilo mogoče opaziti tudi glasbenika Dina Merlina, manekenko Džejlo Glavović, direktorja SFF-a Jovana Marjanovića z njegovo soprogo, umetnico Šejlo Kamerić, igralca Dragana Mićanovića, pevca Darka Rundeka s soprogo Sando Hrzić, pevko Hanko Paldum, igralko Lidijo Kordić ter še mnoga druga znana imena.
Praznik za ljubitelje filma
Tudi letos bo festival poskrbel za pravo filmsko poslastico. V program je namreč uvrščenih več kot 250 filmov iz 65 držav, med njimi 50 tekmovalnih, ki se potegujejo za prestižne nagrade Heart of Sarajevo v kategorijah celovečernih, dokumentarnih, kratkih in študentskih filmov.
Letos bo festival predstavil kar 15 svetovnih premier, ob njih pa še mednarodne, regionalne in domače premiere. Tekmovalno žirijo vodi ukrajinski režiser Sergei Loznitsa, eden najvidnejših dokumentaristov sodobnega časa.
Poseben program Tribute To pa je posvečen Paolu Sorrentinu in prinaša retrospektivo njegovih filmov ter masterclass, namenjen mladim ustvarjalcem in občinstvu.
Kulturna institucija brez meja
Čeprav bo festival v naslednjih dneh ponujal bogat filmski program, je bila otvoritvena rdeča preproga trenutek, ko je Sarajevo še enkrat več dokazalo, da se lahko kosa z največjimi filmskimi prestolnicami.
Tradicija, ki se prepleta z glamurjem in sodobnostjo, ter občutek ponosa, ki ga festival vzbuja v mestu in širom po svetu, znova potrjujeta, da je Sarajevski filmski festival navdihujoč filmski dogodek in prava kulturna institucija.
Slovenska kinematografija na festivalu
Slovenska kinematografija je letos na festivalu čudovito zastopana. V tekmovalni program celovečercev je uvrščen film Fantasy, režiserke Kukle, ki je svojo svetovno premiero doživel na Festivalu v Locarnu (sekcija Filmmakers of the Present) in v Sarajevu konkurira za prestižno nagrado Heart of Sarajevo.
To je njen mojstrski projekt, v katerem raziskuje tematiko odraščanja, spolne identitete in prijateljstva skozi pogled treh mladih deklet, ki jih predrami srečanje s transspolno žensko – Fantasy. Zasedba vključuje Sarah Al Saleh, Alino Juhart, Mio Skrbinac in Mino Milovanović, vizualno pa film naravnost zažari.
Slovenska knjižna uspešnica na velikem platnu
Svetovno premiero bo na festivalu doživel tudi celovečerec Belo se pere na devetdeset, ki ga je po knjižni uspešnici Bronje Žakelj režiral Marko Naberšnik.
Belo se pere na devetdeset je predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni. Odlikuje jo tudi odlična igralska zasedba: Lea Cok, Anica Dobra, Jurij Zrnec, Tjaša Železnik, Vladimir Tintor, Iva Krajnc Bagola, Saša Tabaković in Polona Juh.
Film, ki se loteva težkih, a univerzalnih življenjskih tem, že vzbuja veliko pričakovanj, saj Naberšnik velja za enega najbolj nadarjenih slovenskih pripovedovalcev zgodb.
Slovenski manjšinski koprodukciji
V tekmovalnem programu sta še dve slovenski manjšinski koprodukciji – Bog ne bo pomagal in Veter, govori z mano.
Film Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić je slovenska manjšinska koprodukcija, pri kateri sta sodelovala Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo. Zgodba se odvija nekega poletnega večera v vasici pod Dinaro, ki je bila zaradi paše povsem zapuščena.
V to tišino prispe Teresa (Manuela Martelli), Čilenka, ki trdi, da je vdova Mileninega brata. Mileno upodobi Ana Marija Veselčić, osamljena ženska, ki jo prihod tujke popolnoma preseneti. Teresa pojasni, da je njen mož umrl v čilskem rudniku in tako Mileni prinese žalostno novico, da je njen brat mrtev.
Doda še, da je v vas prišla z namenom, da se pridruži svoji novi družini po moževi strani in mu omogoči dostojen pokop. S tem finalnim dejanjem namerava zapreti to boleče poglavje in najti svoj notranji mir.
V tekmovalnem programu izstopa še tretji naslov – Veter, govori z mano, delo srbskega režiserja Stefana Đorđevića. Gre za intimen, avtobiografsko obarvan portret odnosa med materjo in sinom.
V zgodbi bodo gledalci spoznali Stefana, ki se po materini smrti prvič vrača domov, ob priložnosti babičinega rojstnega dne. Stefan je režiser in ob svoji vrnitvi poskuša dokončati film o mami, pod svoje okrilje pa vzame še potepuškega psa.
OHO Film – dokumentarec o avantgardi
V programu dokumentarnih filmov bo občinstvo v Sarajevu deležno še enega posebnega predvajanja: zunaj konkurence bodo predvajali dolgometražni dokumentarec OHO Film, posvečen znamenitemu gibanju in umetniški skupini OHO.
Režiser Damjan Kozole se je tokrat prvič lotil celovite predstavitve tega izjemnega fenomena, ki je v drugi polovici 20. stoletja prepletal umetnost in življenje na radikalen in navdihujoč način.
Film ne ponuja zgolj vpogleda v zgodovinski pomen gibanja, temveč odpira tudi vprašanje, kakšno sporočilo lahko ideje avantgarde nosijo za današnji čas – v svetu, kjer so meje med umetnostjo in vsakdanom vse bolj zabrisane.
