Prigrizek naj bi nam pomagal pri uravnavanju apetita, preprečil prenajedanje pri kosilu ali večerji ter poskrbel, da se čez dan počutimo bolj stabilno. A prav tu se skrivajo pasti, zaradi katerih lahko ves naš trud hitro zdrsne iz rok. Če poznamo vse njihove značilnosti, pa lahko najdemo tudi boljše izbire.

Kalorične mine pod krinko zdravja

Oreščki, suho sadje ali proteinske ploščice na prvi pogled delujejo kot idealna izbira – majhne porcije, bogate z energijo in na videz hranilne. Težava je v tem, da so pogosto zelo kalorični.

Pest oreščkov vsebuje lahko enako količino kalorij kot manjši obrok, suho sadje je bogato s sladkorjem, energijske ploščice pa pogosto skrivajo sestavine, ki jih telo porabi počasi. Če jih zaužijemo preveč, hitro presežemo dnevne potrebe, tudi če se nam zdi, da jemo “zdravo”.

Boljša izbira: sveže sadje, kot so jabolka, hruške ali jagode, v kombinaciji z nekaj oreščki. Tako dobimo vlaknine, vitamine in minerale, hkrati pa omejimo količino kalorij.

Sladkorji in maščobe, ki jih ne pričakujemo

Mnogi pakirani prigrizki vsebujejo sestavine, ki niso na prvi pogled očitne. Krekerji, čips, celo nekatere ploščice z oznako ”fit” so polni nasičenih maščob, skritega sladkorja ali aditivov, ki povečujejo željo po hrani.

Takšne izbire redko prinesejo trajen občutek sitosti, saj hitro dvignejo raven sladkorja v krvi, nato pa jo spet spustijo. Rezultat je hiter občutek utrujenosti in nov val lakote.

Boljša izbira: navaden grški jogurt s svežim sadjem in malo medu ali domača ovsena ploščica, pripravljena brez dodanih sladkorjev. Tako dobite naravno sladkost in beljakovine, ki vas nasitijo.

Sol kot tihi spremljevalec

Slani prigrizki so najpogosteje tisti, po katerih posežemo v trenutkih, ko si želimo nekaj hrustljavega.

Sol poudari okus, a prevelika količina natrija obremenjuje telo, povzroča zadrževanje vode in lahko vpliva na krvni tlak. Kombinacija soli in maščob pa ustvarja popoln recept za to, da težko prenehamo jesti.

Boljša izbira: popečena čičerika z začimbami ali palčke sveže zelenjave s humusom. Okus je prav tako intenziven, a z več vlakninami in precej manj natrija.

Hrana brez hranil

Veliko prigrizkov je energijsko bogatih, a hkrati osiromašenih vitaminov, mineralov in vlaknin. Tako nas sicer za trenutek nahranijo, a občutek sitosti ne traja dolgo. To pogosto vodi v začarani krog – več jemo, manj pa telo dejansko pridobi hranil.

Boljša izbira: polnozrnati krekerji s skuto, kuhano jajce ali avokado na polnozrnatem toastu. Takšne izbire združujejo beljakovine, vlaknine in zdrave maščobe, kar pomeni, da boste dlje časa siti.

Nepravilen čas manjših obrokov

Še ena past se skriva v času, ko posežemo po manjšem obroku. Pozno zvečer, tik pred spanjem, pogosto izbiramo hitro dostopno hrano. V mislih imamo nekaj sladkega, mastnega ali slanega. Poleg tega telo ponoči težje predela kalorije, kar lahko vpliva na počutje in kakovost spanja.

Boljša izbira: če se v večernih urah vseeno pojavi lakota, je smiselno izbrati nekaj lahkega – jogurt z malo oreščki ali skledo zelenjavne juhe, ki pomiri želodec brez nepotrebne obremenitve.

Prigrizki iz navade, ne iz potrebe

Velikokrat ne jemo zato, ker bi bili lačni, ampak ker nas vodi navada, dolgčas ali stres. Velike vrečke čipsa ali piškotov na mizi hitro izginejo, še preden se zavemo, koliko smo pojedli. To je ena najnevarnejših pasti, saj nadzor nad količino popolnoma izgubimo.

Boljša izbira: vnaprej pripravljene manjše porcije. Oreščke, sadje ali zelenjavo si pripravite v posodice, da ne posežete po celotnem pakiranju. Pomaga tudi kozarec vode ali čaja, saj včasih žeja posnema občutek lakote.