Velikokrat se sploh ne zavedamo, da smo sami tisti, ki nevede uničujemo lasten imunski sistem, kajti na veliko dejavnikov lahko vplivamo že z najmanjšimi spremembami. V nadaljevanju preberite, kateri so skriti uničevalci vašega imunskega sistema.

To delate narobe

Neustrezna prehrana

Kot opozarjajo na spletnem portalu WebMD, je eden glavnih razlogov za rušenje imunskega sistema nepravilna prehrana. Če telo dnevno ne pridobi zadostne količine vitaminov in mineralov, hitro postane šibko in se težko zoperstavlja škodljivim mikroorganizmom, torej virusom in bakterijam.

Naš imunski sitem lahko podpremo z uživanjem raznolike hrane, ki vsebuje ustrezne vitamine in minerale. Zmotno pa je mišljenje, da  sta ključna predvsem vitamin C in cink. Za nemoteno delovanje imunskega sistema je pomembna kombinacija več vitaminov in mineralov, in sicer vitaminov A, C, D in E ter predvsem cinka in magnezija.

Ne pozabite pa tudi na uživanje zadostne količine omega-3-maščobnih kislin, ki jih najdete v ribah in oreščkih. Hkrati pri načrtovanju obrokov pazite na vnos nasičenih (omega-6) maščobnih kislin, saj prekomerna količina le-teh oziroma nepravilno razmerje med nasičenimi in nenasičenimi maščobami v telesu pospešuje vnetne procese. Zelo dober vpliv na delovanje imunskega sistema imajo tudi česen, čebula, šitaki, ingver, probiotiki (jogurt, kefir), korenje, melona, buče in listnata zelenjava.

Pomanjkanje spanja

Spanje je nujno potrebno za nemoteno delovanje našega telesa in boljše psihično počutje. Večina odraslih potrebuje med sedem in devet ur spanja. Pomanjkanje tega lahko vodi do 50 % poslabšanja imunskega sistema, slabše koncentracije, glavobola, pomanjkanja energije in podobno.

NIJZ na spletni strani navaja tudi nasvete, kaj lahko sami naredimo za bolj kakovostno spanje:

• Potrebno je vzdrževati rutino, kar pomeni, da je za človeško telo zelo pomemben reden urnik spanja.
• Na našo notranjo uro vpliva tudi količina dnevne svetlobe, ki smo ji izpostavljeni, zato je dobro čim več časa preživeti zunaj.
• Več kot je dnevnih počitkov ali ležanja v postelji, težje je zvečer zaspati.
• Modra svetloba, ki prihaja iz telefon, računalnik in drugih elektronskih naprav, zavira sproščanje hormona, ki spodbuja spanje, zato je pametno elektronske naprave odložiti vsaj dve uri pred spanjem.
• V posteljo ne smete oditi lačni, ker bo zaradi kruljenja v želodcu težko zaspati. Pred spanjem je pametno pojasti kakšen manjši prigrizek, vendar pa naj to ne bo pikantna, mastna ali preveč sladka hrana …

Premalo gibanja

Pomanjkanje gibanja je eden poglavitnih povzročiteljev padca imunskega sistema. Gibanje je namreč pomembno za učinkovitejše kroženje krvi, ki zagotavlja ustrezen pretok kisika ter različnih snovi in hranil po organizmu. Smernice Svetovne zdravstvene organizacije priporočajo za odrasle vsaj 150 minut zmerno intenzivne vadbe ali pa 75 minut visoko intenzivne vadbe na teden. Naše telo je ustvarjeno za gibanje in telesna dejavnost je zagotovilo za uspešno staranje, ima pa tudi pozitivne učinke na posameznikovo telesno in duševno stanje.

Ob gibanju na svežem zraku pa poskrbimo tudi za to, da dobi naše telo dovolj vitamina D, ki je prav tako pomemben za nemoteno delovanje imunskega sistema. Možnost telovadbe v naravi je na voljo vse leto, ne glede na vreme, le primerno se morate obleči. Pozimi lahko izberete športe, kot so smučanje, zimsko pohodništvo, deskanje ali sankanje, v toplejših mesecih pa lahko sedete na kolo, se odpravite na pohod v hribe, se popeljete s kajakom, kanujem ali supom ali pa izberete tek. Sicer pa bo že vsakodnevni sprehod, hitra hoja ali tek, če ste v malo boljši kondiciji, odlična podpora vašemu imunskemu sistemu.

Izpostavljanje stresu

Stres je normalen odziv človeka, ko se zaradi zunanjih ali notranjih vplivov poruši njegovo telesno ali duševno ravnovesje. Najpogostejši simptomi se odražajo na telesu, vedenju, mislih in čustvih, in sicer vse od pospešenega utripa srca, težav s spanjem, negativnih misli, glavobola in podobno. Če pa se ti odzivi stopnjujejo in stres postane dolgotrajen, lahko to vodi tudi v zmanjšanje imunske odpornosti in drugih bolezni.

NIJZ predstavlja v priročniku Ko te strese stres različne vaje za obvladovanje stresa. A za začetek je dobro vedeti že naslednje:

• poskusite predvideti, s katerimi stresorji se lahko srečate,
• omejite vpliv stresorjev,
• na stresne situacije se poskušajte odzivati mirno,
• dihajte,
• razmišljajte pozitivno.

Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog

Uporaba škodljivih substanc, ki povzročajo odvisnost in jih lahko opišemo tudi kot nezdrave navade, povzročajo ogromno bolezni, nesreč in med drugim tudi negativno vplivajo na imunski sistem. Kajenje oslabi delovanje pljuč, kar vpliva na poslabšano odpornost posameznika. Strokovnjaki ameriškega National Institute on Alcohol and Alcoholism ugotavljajo, da alkohol vpliva na vse vidike imunskega odziva organizma, kar zmanjša odpornost tudi na viruse in bakterije.

Bodite dosledni!

Še posebej si je treba zapomniti, da je vedno pomembno poslušati svoje telo. In da je pri vzdrževanju dobre odpornosti pomembna doslednost. Predvsem pa je treba za odpornost skrbeti vse leto, ne le v tistih trenutkih, ko nas viroza že lovi. Takrat uživanje velikih količin vitaminov in mineralov ne bo moglo narediti čudeža, saj bo imunski sistem že oslabljen in v boju proti mikrobom.

Ko na primer že tretja kava v dnevu ne pomaga pri energiji, odprtih očeh in zehanju, nam telo očitno želi povedati – da potrebujmo počitek ali pa dober spanec. Ko nas boli želodec, potem ko smo več dni jedli mastno, težko hrano, je čas, da se vrnemo k bolj zdravim prehranjevalnim navadam. Ko opazimo, da smo v obdobju hudega stresa, poskrbimo za ustrezne tehnike sprostitve.

Morda rezultati na poti do krepkejše odpornosti ne bodo hipni, vendar pa se vztrajnost zmeraj obrestuje.