Vsakemu se je gotovo že zgodilo, da ob kupu dela in številnih opravilih, razmišlja o malenkostih, počne neproduktivne aktivnosti in preprosto odlaša. 

Zakaj torej stvari zavestno odlašamo do zadnjega trenutka, čeprav vemo, da to vodi v stres in paniko?  

Odlašanje ni lenoba 

Odlašanje je obrambni mehanizem, ne oblika lenobe. Psihologi trdijo, da gre za človeško reakcijo na soočanje z neprijetnimi čustvi, ki jih v nas sprožajo nekatera opravila. Ko se namreč soočimo z nečim, kar se zdi pretežko, zahtevno ali morda nesmiselno opravilo, možgani instinktivno iščejo izhod in pozornost preusmerijo na lažje, prijetnejše dejavnosti. Kratkoročno se to morda zdi olajšanje, dolgoročno pa si naredimo še večjo težavo, saj se zaradi pomanjkanja časa poveča stres. 

Je vzrok za odlašanje perfekcionizem?

Perfekcionizem je zelo pogosto glavni vzrok za odlašanje. Če si pri uresničevanju postavljamo nerealno visoke standarde, se naloge morda sploh ne bomo lotili, če ne bo mogla biti brezhibno izvedena. Pomembno je spoznati, da je stvar, četudi nepopolno, bolje narediti.

Načini za preprečevanje odlašanja 

Ustvarite okolje brez motenj

Ko delate, izklopite obvestila in odstranite vse, kar vas lahko odvrne od tega, kar počnete. 

Pravilo dveh minut

Če naloga zahteva manj kot 2 minuti vašega časa, jo opravite takoj. Če traja dlje, jo razdelite na manjše segmente, da boste lažje začeli.

Postavite si roke

Tudi če nimate določenih rokov, vam lahko ti pomagajo pri produktivnosti. Postavite si časovne omejitve za dokončanje nalog. 

Velike naloge razdelite na manjše cilje

Pogosto odlašamo, ker se nam zdi opravilo preveč zapleteno. Naredite majhen korak in namesto da razmišljate o nalogi kot o celoti, si jo razdelite na manjše dele.  

Nagradite se za napredek

Ko prečrtate element na seznamu opravil, se nagradite z odmorom za uživanje. Ti triki z dopaminom so lahko zelo učinkoviti. Združite neprijetno nalogo, ki jo odlašate, z nečim, kar radi počnete. Tako boste ustvarili asociativno vez med dolžnostjo in užitkom.