fbpx

So družbena omrežja postala glavni vir informacij?

Lifestyle

Zdi se, da je preteklo že veliko vode, odkar je bil Instagram le preprosta platforma za izmenjavo fotografij.

Od takrat je postal ne le sinonim za novo kulturo in estetiko, ampak tudi mesto velikega zaslužka, prostor za boljši in enakopravnejši svet, in kot kaže trenutna situacija, prostor temeljnih informacijskih sredstev.

Reuters je letos pripravil poročilo inštituta Digital News. Po podatkih in zbranih statistikah se je pokazalo, da se je v primerjavi z letom 2018 število tistih, ki Instagram uporabljajo za spremljanje dogodkov in novic, podvojilo.

Ta trend je, razumljivo, najbolj prisoten med mladimi, je povedal Nic Newman, vodja raziskav.

»Mladina se najhitreje odzove na preprosto povedane zgodbe z vizualnim gradivom.«

Na srečo za raziskavo in na žalost za svet, v katerem živimo, bo to leto zelo plodno za raziskovanje družbe in informacij, saj smo bili priča neštetim delavskim protestom, poudarjanju pomembnosti podnebnih sprememb, pandemije, pa vse do globalnih protestov Black Lives Matter.

Planet je letos večkrat »gorel« ob različnih priložnostih in izkazalo se je, da je vse to povzročilo velik angažma na družbenih omrežjih.

Pojavile so se ogromne količine lažnih novic, zelo nevarno orožje, saj vsaka novica uporabnike doseže z neverjetno hitrostjo. To je na svoj način največja nevarnost monopola, ki ga ima danes Facebook. Samo omrežje ne uživa več toliko popularnosti kot desetletje nazaj. Ima pa v svoji lasti Instagram in WhatsApp, s katerima mu vsak teden uspe doseči do 85 odstotkov svetovne populacije.

Vendar se zdi, da svet še vedno najbolj verjame strokovnjakom, saj je bilo, po raziskavi sredi pandemije, največ zaupanja prav v uradne inštitucije in javne predstavnike.

Mogoče ne gledamo več toliko poročil, temveč brskamo po Instagramu, vendar kljub temu vemo, od koga si želimo slišati novice. Poleg medijev je to pravzaprav druga največja sprememba – informacija, vezana na osebo.

V raziskavi je sodelovalo 40 držav, le v šestih jih je večina povedala, da večini novic verjamejo večino časa. Drugi so zelo sumničavi glede virov informacij. In čeprav je današnja mladina najbolj informirana preko družbenih omrežij, natančneje Instagrama, ki že grozi, da bo zamenjal Twitter v smislu predstavnikov za tisk in zaupanja, ki ga spremlja, je dejstvo, da so previdni, od koga prihajajo informacije.

Zaupanje je izredno dragocena stvar, ki se zlahka izgubi in še težje pridobi.

Ohranjanje zaupanja v dobi družbenih medijev postaja vse težje, saj nove teorije zarote postajajo viralne skoraj vsak dan.

V takšnem svetu se zdi, da veliko raje sami filtriramo tisto, kar se nam zdi verodostojno, in to je v veliki meri odvisno od tega, kdo nam prinaša informacije. Verjetno so družbena omrežja prav zaradi tega relevantna, saj tako ali drugače izberemo krog podobno mislečih ljudi, v katerih objave, zgodbe in delitve verjamemo ter sami sklepamo resnico o pristnosti.

To seveda pušča veliko prostora za netočne informacije, kadar se začnejo ukvarjati s pomembnimi temami laiki, hkrati pa daje priložnost slišati tiste, ki jih v uradnih medijih ne slišimo, pa bi jih verjetno morali.

Foto: Profimedia


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam