Običajno je domnevati, da je komunikacija iskrena, v družbi bi namreč težko funkcionirali s predpostavko, da so stvari, ki jih slišimo, v glavnem neresnične. Prav tako pa pogosto domnevamo, da bomo neiskrenost prepoznali. Lažnivec se bo sigurno izdal z govorico telesa, zakašljal, preden bo začel lagati, umaknil pogled, se zapletel … Žal pa so vsi ti znaki pogosto nezanesljivi.

Ljudje, ki z lastno lažjo prepričajo tudi sebe, kar sploh ni tako redko, se bodo verjetno obnašali povsem običajno. Metaanaliza iz leta 2006, ki jo je vodil socialni psiholog Charles Bond s teksaške univerze, je preučila preko 200 študij in zaključila, da natančnost ljudi pri razlikovanju resnice od laži ni veliko boljša od naključja.

Branje laži: Neverbalna komunikacija in prevara, novejša študija iz leta 2019, ki jo je vodil Aldert Vrij z univerze v Portsmouthu, pa je razbistrila nejasnosti: ljudje smo preprosto zelo povprečni sodniki prevar.ž

Zaznana verodostojnost je pogosto povezana z izgledom – pričakujemo, da bodo ljudje, ki so nam všeč, iskreni. Prijaznost, vljudnost, gostoljubnost, radodarnost so lahko lastnosti, ki nas prepričajo, da nekdo govori resnico.

Bralec je za The Guardian razkril svojo izkušnjo

Nekoč sem spoznal žensko, ki ji je bilo ime Julija. Bila je privlačna, očarljiva in radodarna, znala je prisluhniti in zdela se mi je empatična. Ljubil sem jo in ob njej sem se počutil varnega na način, ki ga nisem znal ubesediti.

Kljub temu pa je njeno vedenje nemalokrat skrbelo.  Včasih me je prepričevala, da sem rekel stvari, ki vem, da jih nisem, drugič me je obtoževala, da sem si izmislil stvari, ki jih je rekla. Sčasoma je moje zaupanje v lastno presojo močno upadlo. Njenemu dojemanju sem dajal prednost pred svojim, moj pogled pa je postal popolnoma izkrivljen.

Vse skupaj se je kristaliziralo, ko sem izvedel, da je Julija z drugimi ljudmi razpravljala o mojem zdravju. Pod pretvezo zaskrbljenosti si je izmislila zdravstvene diagnoze, telesne, psihične in duševne, ki jih nikoli nisem imel. Kontaktiral sem nekaj skupnih prijateljev in ugotovili smo, da nas je Julija popolnoma zapletla v svojo mrežo laži.

V trenutku, ko je Julija ugotovila, da smo jo razkrinkali, je prekinila vse vezi. Svojega vedenja ni nikoli pojasnila in težko bi presodil, ali je svojim lažem verjela. Ostali okoli pa smo jim verjeli brezpogojno.  

Posledice laganja

Študije sicer kažejo, da je izrekanje ene ali dveh belih laži običajno, a laganje (kakršnokoli) lahko zmanjša zaupanje na več načinov. Prvi in najbolj očiten je stalen sum, da ljudje ne mislijo resno to, kar govorijo. Vznemirljivo je tudi spoznanje, da imajo dobri in iskreni ljudje večje probleme pri prepoznavanju in odkrivanju laži. Tudi izguba zaupanja v lastno presojo je ena izmed posledic laganja.

Kljub temu pa bi bil svet, v katerem bi predvidevali, da so ljudje okoli nas lažnivci, temačen, zato je dobro izhajati iz predpostavke, da so ljudje okoli nas pošteni in iskreni, a previdnost nikoli ni odveč.