- Raziskovalci so opazili, da je bilo pri posameznikih, ki so imeli v otroštvu psa, manj verjetno, da bodo imeli v kasnejšem življenju povečano prepustnost črevesja, ki je zgodnji pokazatelj Crohnove bolezni.
- Ti rezultati lahko pomagajo razumeti, kako lahko okoljski dejavniki, kot je lastništvo ljubljenčka, vplivajo na tveganje za Crohnovo bolezen.
Glede na študijo, predstavljeno na konferenci Digestive Disease Week v San Diegu, lahko lastništvo psa v otroštvu ali odraščanje v veliki družini, zmanjša tveganje za razvoj Crohnove bolezni pozneje v življenju.
Študija poroča, da sta bila lastništvo psa in velika družina povezana s spremembami v sestavi črevesnega mikrobioma ali prepustnosti črevesja, kar razloži, kako lahko ti dejavniki vplivajo na tveganje za Crohnovo bolezen.
Dr. Williams Turpin, raziskovalni sodelavec v bolnišnici Mount Sinai, je za Medical News Today povedal: “Ti rezultati kažejo, da so okolijski dejavniki povezani s tveganjem za razvoj Crohnove bolezni, in tako ponujajo nove spremenljive cilje za študije, katerih cilj je zmanjšati tveganje za razvoj Crohnove bolezni.”
Crohnova bolezen in dejavniki tveganja
Natančen vzrok bolezni ni jasen. Do sedaj je znano, da je za nastanek bolezni odločilna genetska predispozicija. Vzrok pripisujejo nenormalnim imunskim odzivom obrambnega sistema, zaradi česar pride do prekomernega vnetja v sluznici črevesja.
Znano je, da ima genetika pri Crohnovi bolezni vzročno vlogo, saj imajo družinski člani posameznikov s Crohnovo boleznijo večje tveganje za razvoj bolezni. Poleg genetske nagnjenosti na tveganje za Crohnovo bolezen vplivajo tudi okoljski dejavniki.
Študije so pokazale, da lahko prehrana, izpostavljenost hišnim ljubljenčkom in sanitarne razmere v zgodnjem življenju vplivajo na tveganje za Crohnovo bolezen. Vendar starost, pri kateri izpostavljenost tem okoljskim dejavnikom vpliva na tveganje za nastanek Crohnove bolezni, še ni opredeljena.
V pričujoči študiji so raziskovalci preučili povezavo med izpostavljenostjo okoljskim dejavnikom tveganja v različnih časovnih obdobjih in pojavnostjo Crohnove bolezni.
Nizka raven vnetja prebavil, povečana prepustnost črevesja in spremembe v sestavi črevesnega mikrobioma so zgodnji kazalniki ali biomarkerji Crohnove bolezni.
Da bi razumeli, kako lahko okolijski dejavniki vplivajo na tveganje za nastanek Crohnove bolezni, so avtorji ocenili tudi povezavo med okolijskimi dejavniki in temi biomarkerji.
Okolijski dejavniki tveganja
V omenjeno globalno študijo je bilo vključenih 4 289 sorodnikov prve stopnje bolnikov s Crohnovo boleznijo, vključenih v projekt Crohn’s and Colitis Canada Genetic, Environmental, Microbial (CCC-GEM), katerega namen je ugotoviti morebitne sprožilce Crohnove bolezni.
Ob začetku raziskave so raziskovalci z vprašalnikom ocenili sedanjo in preteklo izpostavljenost teh zdravih udeležencev osmim okolijskim dejavnikom tveganja. Pretekla izpostavljenost tem dejavnikom tveganja je bila ocenjena pri starosti od 0 do 1 leta, od 2 do 4 let in od 5 do 15 let.
V vprašalniku je bila ocenjena izpostavljenost naslednjim dejavnikom tveganja:
- velikost družine
- življenje na kmetiji
- uživanje nepasteriziranega mleka
- število kopalnic
- življenje s hišnim ljubljenčkom
Ob vključitvi v študijo so raziskovalci izmerili tudi raven biomarkerjev Crohnove bolezni. Po približno petih letih in pol spremljanja se je pri 86 udeležencih razvila Crohnova bolezen.
Psi, velike družine in mikrobi
Raziskovalci so ugotovili, da je bilo pri udeležencih, ki so med drugim in četrtim letom starosti živeli s psom, ne pa z mačko, tveganje za Crohnovo bolezen manjše.
“Pri mačkah nismo opazili takih rezultatov kot pri psih in še vedno poskušamo ugotoviti, zakaj. Morda temu botruje to, da so lastniki psov pogosteje zunaj ali živijo na območjih, kjer je več zelenih površin, za katere se je že prej izkazalo, da ščitijo pred Crohnovo boleznijo,” pravi doktor Turpin.
Življenje s psom v katerikoli starosti je bilo povezano tudi s tipično prepustnostjo črevesja, pri lastnikih psov pa so se pokazale razlike v sestavi črevesnega mikrobioma v primerjavi s tistimi, ki psa niso imeli. Te povezave z biomarkerji Crohnove bolezni omogočajo vpogled v možne mehanizme, s katerimi lahko lastništvo psa ščiti pred Crohnovo boleznijo.
Ravno tako je bila pri posameznikih, ki so v prvem letu življenja odraščali v veliki družini z več kot tremi člani, verjetnost za Crohnovo bolezen manjša. Poleg tega je bilo življenje v veliki družini povezano s spremembami v sestavi črevesnega mikrobioma pozneje v življenju.
Dr. Turpin je o možnih mehanizmih, ki bi lahko pojasnili te rezultate, povedal:
“Vse to je lahko povezano s higieno, kar pomeni, da lahko pomanjkanje izpostavljenosti mikrobom v zgodnjem življenju povzroči motnje v uravnavanju imunskega sistema pozneje.”
