Včasih nas otroci s svojimi besedami presenetijo v najbolj nepredvidljivih situacijah. Še toliko bolj nas šokirajo, kadar iz njihovih ust pride kletvica, po možnosti celo v javnosti. Ameriški strokovnjak pravi, da otroci razvijajo svoje čustvene odzive na svet in posledično je preklinjanje celo koristno za vse.
Michael Addams, profesor angleščine na univerzi v Indiani, pravi, da odrasli z uporabo kletvic v pogovoru s prijatelji ali v službi vzpostavimo določeno stopnjo intimnosti. Z ljudmi, v družbi katerih preklinjamo, želimo razbiti določeno formalnost in izraziti svoja čustva, posledično pa se spremenita tudi zaupanje in odnos, ki ga imamo z njimi.
“Mislim, da to pojasnjuje, zakaj veliko otrok in najstnikov eksperimentira s kletvicami,” pravi Addams. Poleg tega preklinjanje znižuje stres in je posledično popolnoma zdrav način, da iz sebe preženemo frustracijo, pomembno je le, da se otroci naučijo, kje in kdaj preklinjati.
Addams pravi, da so kletvice v našem besedišču tam iz več razlogov, med katerimi je tudi stres. “Preklinjanje ima pozitivno korelacijo z inteligenco: več kot preklinjaš, bolj si inteligenten, kar sicer ne zveni povsem logično, toda ko pomislimo – res inteligentni ljudje znajo vedno manevrirati skozi težke pogovorne situacije. Mislim, da je preklinjanje včasih zelo artikulirano in ne gre za to, da oseba preklinja kar povprek. Kontekst vodi do tega, da oseba presodi, ali je primerno preklinjati ali ne,” pravi Addams.
Po njegovem mnenju je zato preklinjanje pri otrocih dobro. Na tak način se namreč učijo, kako uporabiti jezik in kako se izraziti. Posledično bodo delali tudi napake. Pravi, da svojim otrokom naroči, naj kletvic ne uporabljajo v šoli, saj bodo okarani ali kaznovani, toda dodaja, da besede, ki jih človek uporablja, vedno uporablja z določenim razlogom. Otroci se z uporabo žaljivk in kletvic učijo, kdaj je uporaba primerna in kdaj ne, toda obenem obstaja razlog, zakaj jih uporabljajo prav v tistem kontekstu.
Pravi, da bi se morali starši s svojimi otroki pogovarjati o žaljivkah, kadar jih otroci izrečejo. Namesto burne reakcije ter hitrega in enostavnega “Ker to ni lepo,” pojasnila bi se morali z otrokom pogovoriti, zakaj so kletvico uporabili v takem kontekstu in ali je bila na situacijo primerna, kdaj, kje in v čigavi bližini ni dobro preklinjati.
