Nova študija, objavljena v reviji BMJ Open, je pokazala, da lahko slabo spanje poveča tveganje za glavkom.

Glavkom – pogosta očesna bolezen, pri kateri je poškodovan vidni živec, ki povezuje oko z možgani – lahko privede do popolne slepote, če ga ne zdravimo zgodaj. Ta bolezen je glavni vzrok slepote in naj bi do leta 2040 po podatkih South West News Service prizadela približno 112 milijonov ljudi na svetu.

Izsledki raziskave zgovorni

Znanstveniki so preučevali podatke 409.053 ljudi iz britanske biobanke, obsežne biomedicinske podatkovne zbirke. Vključeni v študijo, ki je potekala med letoma 2006 in 2010, so bili stari med 40 in 69 let.

Udeleženci so raziskovalcem posredovali podrobnosti o svojem spalnem vedenju, ti pa so te podatke upoštevali skupaj s spremenljivkami iz ozadja, kot so starost, spol, življenjski slog, telesna teža, etnična pripadnost, izobrazba in kraj bivanja. Tisti, ki so vsak dan spali od sedem do devet ur, so bili uvrščeni med tiste, ki imajo dobro spalno higieno.

Po desetih letih in pol spremljanja udeležencev so raziskovalci odkrili 8.690 primerov glavkoma.

Glavkom je bil pogosteje diagnosticiran pri starejših moških. Bolniki z glavkomom so bili pogosteje tudi kadilci in bolniki z visokim krvnim tlakom ali sladkorno boleznijo.

Študija, ki jo je financirala kitajska nacionalna znanstvena fundacija, je pokazala tudi, da je večja verjetnost za razvoj glavkoma pri osebah, ki spijo preveč ali premalo, nespečnosti, smrčanju in pogosti utrujenosti čez dan.

Tisti, ki smrčijo, imajo 4 % večjo možnost, da zbolijo, tisti, ki čez dan čutijo zaspanost, pa 20 % večje tveganje. Verjetnost, da bodo dejansko zboleli za glavkomom, pa je bila pri tistih iz teh kategorij za 10 % večja.

Glavni dejavnik, ki so ga strokovnjaki ugotovili v študiji, je bil pritisk na oko med ležanjem. Spalna apneja in smrčanje lahko povzročita, da oseba dobi premalo kisika, kar lahko poškoduje očesni živec in povzroči glavkom.

Prav tako je tudi nespečnost dejavnik za nastanek glavkoma, saj vpliva na hormone spanja. Z nespečnostjo sta običajno povezani tudi depresija in tesnoba, ki lahko povečata notranji tlak v očesu.

“Ker je vedenje med spanjem mogoče spreminjati, te ugotovitve poudarjajo potrebo po posredovanju pri spanju pri posameznikih z visokim tveganjem za glavkom in morebitnih oftalmoloških pregledih pri posameznikih s kroničnimi težavami s spanjem, da bi preprečili glavkom,”

je dejal soavtor študije dr. Huan Song.

Vendar pa so raziskovalci priznali, da je možno, da glavkom sam vpliva na spalne vzorce in ne obratno.

Strokovnjaki so se strinjali, da bi bilo treba tistim z večjim tveganjem za razvoj glavkoma ponuditi “intervencije za spanje”, tistim s slabimi spalnimi navadami pa bi bilo treba opraviti preglede oči.

Dr. Song je ob tem poudaril potrebo po zdravljenju nespečnosti pri ljudeh z velikim tveganjem za to bolezen, na drugi strani pa bi morali oči redno pregledovati pri osebah s kroničnimi motnjami spanja, da se preverijo zgodnji znaki glavkoma.