Odnosi med stari in otroci so običajno tesni, ljubeznivi in varni. Nenavadno je, da se otroci do svojih starše obnašajo kot tujci, a tudi starši znajo biti manipulativni in slabi do svojih otrok. Te stvari pa privedejo do tega, da otroci svoje starše popolnoma izključijo iz svojega življenja in pomembnih prelomnic.

Uporabnica Starševskega čveka je na forum delila svojo zgodbo z manipulativno mamo: »Meni moja mati ni nič več kot znanec iz otroških dni. Pri 23ih letih sem jo odpikala, upam, da trajno. Zdaj že 4 leta živim brez večjih kontaktov z njo. Jo pokličem za rd, praznike, toliko da voščim, to je pa vse. Pač je ne rabim. Res ne. Zame to ni zdrav človek, manipulator čustveni, da večjega ni. Celo življenje mi je lagala, nikoli ne vem, kaj je res kar pride iz njenih ust. Doma sem seveda zanetila ogenj z odhodom, ta male dve (mlajši sestri, 17 in 18 let) trpita grozno, če bi lahko bi ju vzela pod svojo streho, a pač ne gre. Saj vesta, da se bo treba pobrat čim prej, če ne prej, ko gresta na študij pa ala LJ/KP/MB,« opisuje uporabnica.

Včasih ima slabo vest, saj je imela z mamo tudi redke pozitivne trenutke in dlje kot se ne slišita, bolj jo pogreša »Ko pa se vidimo, ali pa me sestri kličeta, bolj sem hvaležna, da sem šla. Njen odnos do družine – hčerk in moža, ni human.« Sedaj je avtorica noseča in ne ve če bi svojega otroka predstavila svoji materi.

Otroci niso dolžni odpustiti staršem

Uporabniki so bili v svojem odzivu enotni: niste dolžni ostati v stiku s slabimi starši. Mnogi uporabniki so opisali tudi svoje zgodbe s starši, v katerih preprosti niso imeli več skupne prihodnosti. »Jaz sem prekinila stike z obema staršema. Niti slišimo se ne več. Razne zlorabe v otroštvu, nikoli mi nista bila prava starša, bolj sta me vzgajala brat in sestra. V preteklosti sem se počutila krivo. Ravno zaradi njunega manipulativnega psihičnega nasilja. Danes tega občutka ni več. Dobila sta možnosti, več, a ostajata trdo zasidrana v svojem načinu. Enkrat je treba reči konec. V dobro mene, moje družine, mojih otrok.«

»Absolutno lahko prekineš stike z njo. Mama ni samo človek, ki te rodi, in če si doživljala čustvene (laganje) ali drugačne zlorabe, nimaš nobene obveze do nje. Nekaj jih poznam, ki so naredili podobno,« je komentirala ena izmed uporabnic.

Jerneja Dimec Bratina, specialistka družinske in zakonske terapije pravi, da je avtoričin odziv smiseln »Verjamem, da se je v uporabnici nabralo veliko jeze, grenkobe in  prezira in da se je zato, čim je bilo mogoče, osamosvojila in odselila. Do tega ima vso pravico. Uporabnica čuti občutke krivde, ko se spomni kakih redkih lepih trenutkov z mamo, in ko tiste podoživlja, ji je malo žal za njimi in morda se ji zdi, da je sama odreagirala skoraj pregrobo do svoje matere, ko se je morala pred bolečino  zaščititi in se je zato odmaknila od nje.«

Kriva je tudi mama

Specialistka opozarja, da je vprašanje tudi koliko se mama trudi ostati v stiku s svojo hčerjo in se za njeno življenje zanima. Po vsej verjetnosti mama ni v stiku z dejstvom koliko bolečine svojim hčerkam povzroča.

Mamini vzorci se ne spreminjajo, zato je vredno premisleka, če želite ostat v stiku s tem in če želite, da je vaš otrok v stiku s tem. »Ne obstajajo recepti kaj storiti, pomembno je, da uporabnica posluša sebe in svoje potrebe. Če zdaj doživlja, da ne bi  zmogla stika  svojega otroka z mamo, ker jo to preveč jezi in boli,  ji v to ni potrebno iti na silo. Morda se bo to še spremenilo kasneje…, morda pa tudi ne,« opaža spec. Bratina.

»S prekinitvijo stika gospa v resnici še ni razrešila svoje bolečine, jeze, občutkov odrezanosti… Pomembno bi bilo, da bi uporabnica  čustveno predelala to travmo in pomagala sebi in tudi svojemu otroku. Gotovo pa bi bilo to dobro  tudi za njun odnos s partnerjem, saj se ji bodo sicer nerešene stvari nenehno tako ali drugače ponavljale, česar pa si gotovo ne želi,« je še svetovala.

Pomembno je, da pri sebi travme in občutke praznine, ki jih zaradi svojih staršev še vedno čutite, predelate. Ni smiselno iskati stika, če se obnašanje vaših staršev ni spremenilo, saj se bodo vzorci ponavljali. Jerneja Dimec Bratina svetuje, da ohranite stike s starši take, ki vam najbolj ustrezajo, za lastno osebnostno rast in pomiritev s situacijo pa svetuje strokovno pomoč. Predvsem si zapomnite, da je najbolj pomembno vaše čustveno udobje.