To, da se trendi ponavljajo, je že znano. Vse kaže, da se bodo vrnile tanke obrvi, hlače na zvonec so se vrnile že pred časom, nizek pas se prav tako sili v ospredje, čeprav vsi vemo, da so hlače z visokim pasom superiorne. Takšni in drugačni trendi, ki kar naenkrat vstanejo od mrtvih, dokler ne utonejo spet v pozabo, so zdaj že nekaj običajnega.
Bolj nenavadni pa se mi zdijo trendi, ki so tako zelo specifični, da se v preteklosti nismo zavedali, da gre za trende. Če sem bolj konkretna: ste vedeli, da obstaja trend “jokajočega mejkapa”? Ko sem pred dnevi prvič slišala zanj, se mi je zdel bizaren – kaj to sploh pomeni?
Po hitrem guglanju sem izvedela, da gre za trend, ki sledi prepričanju, da objokani izgledamo ranljivo in seksi, zato bi ta videz morali posnemati z mejkapom. Naše veke morajo biti zardele in dajati videz zabuhlosti, naša lica naj bi bila dobro navlažena in prikupno zardela, ustnice pa sočne z rahlo razmazano šminko.
Videz žalostnega dekleta tako dekletom govori, da je njihova žalost privlačna in ni prvič, da je žalost nekaj, kar je popularno.
@ecemcelenli Credit @zoekimkenealy 🥀 Crying Makeup aka Pretty when You Cry Makeup 🥲 #makeuptutorial #StemDrop001 #makeup #easymakeup #beginnermakeuptutorial ♬ Pretty When You Cry – Lana Del Rey
Se spomnite Tumblrja deset let nazaj?
Moja težavna najstniška leta, polna depresivnih misli, so pred desetimi leti sproducirala neverjetno količino solz, rdečih oči in zabuhlih obrazov. Sprva je bilo to treba skrivati, toda splet (predvsem Tumblr) je nenadoma naročal, da je to nekaj, kar je lahko na nek način kul.
Naenkrat so vsi žalostni in depresivni prenehali skrivati svoje rdeče oči – še več, oči so obrobili z rdečim senčilom, poudarili bledo polt, na glas priznali, da poslušajo Lano Del Rey in navdušeno brali Slyvio Plath. Problematična plat tega trenda se v prejšnjem desetletju ni ustavila pri tem – Tumblr je bil pravo leglo škodljivih trendov, kot so thigh gap (razmak med stegni, ki naj bi ga imeli izredno podhranjeni), hujšanje, kajenje in samopoškodovanje.
Leta 2014 je Audrey Wollen napisala svojo “Sad Girl Theory” (teorijo o žalostnih puncah), pri čemer se je dotaknila predvsem koncepta omenjene Tumblr punce, ki je žalostna in svoje žalosti ne skriva pred ljudmi ter s tem nasprotuje družbeno sprejemljivemu obnašanju. Dejstvo je, da v tistem času vsega tega nisem razumela kot trend, temveč kot način sprejemanja in izražanja svojih čustev.
Šele sčasoma sem začela prepoznavati vpliv, ki ga je splet imel name in s katerim je v resnici še poslabšal moje počutje.
Ta trend je zgolj potihnil, toda nikoli ni zares ugasnil
Ne vprašajte me, koliko “snapov” svojega objokanega obraza sem poslala najboljši prijateljici in ona meni v tistem obdobju. Ko danes najdem katero od shranjenih fotografij, se začudim nad številom jokajočih selfijev, nad tem, da sem imela potrebo, da vse to posnamem in pošljem prijateljici.
Toda to danes ni prav nič nenavadno. Še več – danes ljudje svoja solzna lica celo objavljajo na Instagramu ali pa se snemajo na TikToku. Slednji postaja platforma za podobne trende izpred desetih letih – naenkrat so običajni sprehodi postali #SadGirlWalk, če med hojo poslušaš Lano Del Rey in pri tem dramatično strmiš v daljavo.
Če niste razpoloženi za jok, toda vam je všeč videz, sledite naslednjim navodilom
@zoekimkenealy #greenscreen crying makeup look tutorial 😅 Can I go as a crying person for Halloween or is that not a thing #cryingmakeup #tearmakeup #cryingeyes #makeupforhalloween ♬ Show Me How (Album V) – Men I Trust
“Ta je za nestabilne punce,” svoj video začne Zoe Kim Kenealy, ki uporabnikom TikToka pokaže svoje uporabne trike za jokajoči mejkap, “tudi če niste razpoloženi za jok”. Video ima 3,6 milijonov ogledov in še zdaleč ni edini. Takšen trend morda predstavlja posledico vseh stisk, ki so se glede na statistične podatke v času kovida, vojn, rasizma, globalnih kriz in osamljenosti, drastično povečale. Mejkap bi lahko pomenil izražanje avtentičnosti uporabnikov, ki na tak način iščejo sočutje in razumevanje pri drugih, toda zdi se, da je tudi ta trend škodljiv.
“Jokajoč mejkap” je namreč izredno nerealističen. Nihče po jokanju ne izgleda tako dobro. Zakaj so torej tudi pri takšnem trendu v ospredju nerealne predstave žensk? Še ko jokam bi morala izgledati čudovito?
Tisti z resnimi težavami lahko takšne trende dojemajo kot posmeh njihovi žalosti, ki postane mejkap trend in ob stran potisne njihove občutke. Takšen trend lahko občutijo kot pritisk, da morajo tudi v najbolj groznih (zasebnih) trenutkih izgledati dovolj lepo za en selfie ali petnajstsekundni video na TikToku.
Takšen trend je torej tudi kontraproduktiven prizadevanjem Belle Hadid in drugih, ki poskušajo biti na spletu čim bolj avtentični – bodisi z objavo slik, v katerih so zares objokani ali pa na kakšen drug način “nepopolni”. Žalost, bolečina, travma, duševne težave … vse to je zreducirano na prikupen mejkap videz.
Opazovanje najstnikov, ki sledijo temu trendu, tako v meni vzbudi mešane občutke. Od razumevanja, ker sem šla skozi podobno, neverjetno težko obdobje, med katerim so bile moje oči neprestano obrobljene z rdečo, do tega, da tega preprosto ne morem sprejeti kot “trend”, ki mu moramo slediti in ki je v tem trenutku moderen. Zdi se mi nesprejemljivo, nespoštljivo in mi gre, iskreno rečeno, na živce. (Polepšani) obrazi ljudi v stiski, namreč ne bi smeli biti trend.
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Style.Over.Net.