Zaskrbljena mama je na Starševskem čveku povprašala kaj storiti, ko tašča ne spoštuje dogovora.

 »Hčerka bo stara 2 leti, doma ji ne dajemo bonbonov, ampak tašča kljub temu da sva ji povedala, da ne in zakaj ne.. Ona še kar daje… Poln kufer jo imam in potem se kregam z mojim… Kaj bi storili vi? Kot bi hotela kupit otrokovo pozornost.. Ne bom je več vozila tja..«

Na svojo zaskrbljenost je dobila kar nekaj odgovorov, da pretirava: »Večjo škodo kot je teh par bombončkov boš naredila, če boš otroka odrezala od babice. Ni res, da ji doma ne daješ sladkarij, res pa je, da si kontrol frik, da hočeš da vsi plešejo po tvoje in da je čas za petkovo zgodbico,« je odgovoril eden izmed uporabnikov.

»Prepoved je nesmiselna in tudi nesramna, ker babica pač želi vnukinji nekaj dat. Bonboni so taka klišejska opcija, na katero vsi najprej pomislijo. Ponudi sprejemljivo alternativo, pri nas je recimo jabolčna čežana palila. S ful več cukra, kot bi ga jaz dala not, pa včasih se je še kakšna smetana na vrhu znašla, ampak treba je izbirat svoje bitke,« je opozorila ena izmed uporabnic. Nekateri predlagajo, da mama kupi svoje kvalitetnejše bonbone in jih da tašči: » Za tistih par bonbonov brez veze noriš! Ce že hočeš, da otrok je kakšne boljše bonbone, kupi par vrečkic različnih in jih daj tašči, da ji daje pač te.«

Vendar so mnogi starši v pogovoru pričali o podobnih zgodbah in izkušnjah s starimi starši. »Mah isto pri nas. Stara babnica enostavno ni imela mere s temi kupljenimi sokovi in sladkarijami. Pa vse mu je skup dala za pojesti, od mleka, češenj, pomarančnega soka, pohano, pa torto zraven, v juho je mandarine dal in napolitanke ona pa se hihitala in mu govorila ja ti kar jej če ti paše. Pa to je zlobno! Njen odgovor pa, da saj je pa hotel. Ja mu pa povej, da ne! Prav objestno no, saj pa veš, da se določene stvari skupaj ne jedo.«

Problem je predvsem v količini: » Nimam nič proti enemu bonbonu ali koščku čokolade, ampak to kar je naša babi delala je pa šlo čez vse meje. Otroka mi je pazila dve uri na cca 10 dni. Otroka pa vsakič tožila, da boli trebuh. Dobila sta vsak svojo “milkico”, kinderjajc in ne vem še kaj. Sem ven padla in ji povedala, da ju pripeljem le še na obisk, in da bom tudi jaz zraven. Zdaj je pa mir. Pa še štrudl se potrudi naredit.«

Kupovanje naklonjenosti

Veliko se jih sklicuje na kupovanje naklonjenosti, vendar se to da dobiti tudi drugače. Predlagajo naj stari starši s svojimi vnuki raje kaj spečejo. Na ta način skupaj preživijo več kvalitetnega časa, otroci se nekaj naučijo, sladkor, ki ga otroci zaužijejo pa je tako bolj zdrave narave.

»Ne gre za sladkarije kot take, ampak za kupovanje ljubezni s sladkarijami. Kot da so otroci psi, ki jim pomolijo, kost no. Glej me, dedek Mraz, ki ti dajem nekaj, kar ti grda mami noče. Tudi jaz dobim pike. Nimam nič proti sladkarijam, imam pa veliko proti bonbonom – ki so navadna svinjarija, ki uničuje zobe, sploh dveletnim otrokom! Naredi mu sladico – super! /…/«

Treba je postaviti meje

»Če babice in tašče delajo proti navodilom staršem, pač vnučkov ne bodo imele v varstvu… simpl ko pasulj. Gre se za osnovno spoštovanje. Starši so tisti, ki otroka najbolje poznajo in tudi takšne omejitve so potrebne in “zdrave”. Otroci bi pa itak imeli in poskusili vse kar vidijo. Dvomim, da normalen in razumski starš pusti vse. Tudi po stenah vam verjetno doma ne rišejo, ali?« pravi ena izmed uporabnic, ki se pridružuje mnogim z enakim problemom.

Alenka Berlot Košiček svetovalka za partnerske odnose, v svoji svetovalnici za Delo pravi, da se tašča najbrž niti ne zaveda, da otroku s tem načinom prehrane škodi. »Verjetno pripada generaciji, ki je v otroštvu živela še precej skromno, in zanjo je hrana, pa čeprav nezdrava, simbol blaginje.« Seveda bo tašča zato dajala otrokom to kar si želijo. Ni pa vedno to zanje tudi najboljše: »Vsi vemo, da lahko s prehranjevanjem bistveno vplivamo na svoje zdravje in na zdravje družine, zato naj bodo starši tisti, ki odločajo, kaj bodo otroci jedli in česa ne.«

Pomembno je, da se s starimi starši uskladite kaj se vam zdi najboljše za otroka. Tega sicer ne smete početi sami, ampak v to vključite tudi partnerja, zato da se ne počuti razdvojenega. Pred starimi starši morata biti enotna in vzpostaviti meje za katerimi stojita oba.

Sladkor ni največji sovražnik

Sladkor sam po sebi v zmernih mejah ne pomeni konec sveta za otrokovo zdravje. Vsak se kdaj rad posladka in tudi otrokom je treba kdaj dovoliti dobrote. Z vedno večjim pritiskom glede zdravega prehranjevanja je smiselno, da imajo starši občutek, da je sladkor slab. Vsak teden nove informacije, da je spet neko živilo slabo pa dajejo občutek, da otrokom težko sploh še kaj dovolijo.

Suzana Zagorc magistra komunikologije in avtorica knjige Kaj pa vidva čakata?! pravi, da je hrana še vedno zgolj hrana. »Namenjena temu, da lahko živimo, delujemo, se družimo, uživamo – in ne obratno: ne živimo zgolj zato, da bi se hranili,« je zapisala na forumu Zastarše.

Pravi, da doma ni potrebno imeti cele zbirke sladkarij, otroku pa tako zaupajte, da bo razvil občutek za pravo mero. Babici se zahvalite za piškote in bodite hvaležni, da jo imate. »Pristen stik otrok z babicami in dedki, ki želijo svoje vnuke pocrkljati in razvajati, je izjemnega pomena. Stari starši so otrokovi zavezniki in zaščitniki, razumevajoče zavetje in hkrati živa enciklopedija zorenja. Ne okrnite njihove vloge, sploh pa ne zaradi tako banalne stvari, kot je en čokoladni jajček. Raje se nasmehnite in si oddahnite, ker vam ni potrebno vsega nadzorovati. In vsega vedeti.«

Navigiranje med starimi starši, ki želijo le najboljše in otroci, ki bodo sladkarijam težko rekli ne, vsekakor ni preprosto. A pomembno je, da med seboj komunicirate in se zavedate, da imate vsi skupen cilj: zadovoljstvo in zdravje vaših otrok.