Poletje in počitnice, obdobje, ko je več časa za druženje in zabave, na katerih pa ne manjka alkohola. Na splošno pa je dostopnost in razširjenost pitja alkoholnih pijač v Sloveniji velika.

Čeprav se je trend pitja alkoholnih pijač pri mladostnikih v Evropi in tudi Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih zmanjšal, pa je Slovenija še vedno nad povprečjem. Raziskava HBSC, ki jo NIJZ izvaja na štiri leta, je pokazala, da je kar 71 % slovenskih 15 – letnikov in 86 % 17 – letnikov že pilo alkoholne pijače.

Bodimo dober zgled

Največ vpliva na to, kakšen bo odnos mladostnika do alkohola, imajo starši oziroma odrasle osebe v njegovi okolici.

Z lastnim vedenjem, da pijejo malo oziroma nič alkohola, lahko starši naredijo veliko. Ključen je pogovor o alkoholu in njegovih škodljivih posledicah, ki je v času odraščanja še posebej škodljiv za mlade razvijajoče možgane. Še nedokončan razvoj sprednjega dela možganov pripomore k temu, da mladostniki težje predvidevajo nevarnosti in posledice svojega vedenja, se vedejo bolj tvegano in preizkušajo novosti, tudi v povezavi s pitjem pijač, ki vsebujejo alkohol. Zgodnejši začetek pitja teh pijač pri mladostnikih poveča verjetnost za pogostejšo in čezmerno rabo ter razvoj odvisnosti kasneje v življenju.

»Poleg tega pa se z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije in s popularnostjo virtualne resničnosti odpira dodaten prostor za trženje alkoholnih pijač mladostnikom. Zaradi teh razlogov je pomembno, da poznamo načine, poleg dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike (npr. omejevanje fizične in cenovne dostopnosti alkohola, določena spodnja starostna meja za nakup in pitje alkohola), s katerimi lahko posamezniki pripomoremo k zmanjšanju pitja pijač, ki vsebujejo alkohol, med mladostniki.« dodaja dr. Sandra Radoš Krnel z NIJZ.

Vedenja staršev, ki pripomorejo k zmanjšanju tveganja za pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pri mladostnikih:

• lasten zgled pitja čim manj ali nič alkohola;
• jasno stališče, da pitje teh pijač za mladostnike ni primerno;
• postavljanje jasnih mej in pričakovanj glede mladostnikovega vedenja;
• spodbujanje mladostnikovega kritičnega razmišljanja o pitju alkoholnih pijač;
• vključenost v mladostnikovo življenje (preko pogovora, skupnega preživljanja prostega časa, zanimanja glede dogajanja v šoli, njegovega počutja itd.);
• nudenje opore mladostniku v težkih situacijah in spodbujanje njegovih pozitivnih lastnosti ter interesov.

Vedenja staršev, ki lahko vodijo k zgodnejšemu in pogostejšemu pitju pijač, ki vsebujejo alkohol,  pri mladostnikih:

• mnenje, da alkohol za mladostnike ni škodljiv;
• skupno pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, z mladostniki in omogočanje dostopa do alkohola;
• moraliziranje in postavljanje prepovedi ter zapovedi brez razlag, brez zanimanja za mnenje mladostnika;
• nezanimanje za mladostnika, njegovo življenje in počutje.

Vir: NIJZ