Jeza, strah, žalost – vsi ti občutki imajo vpliv na naše zdravje. Ta čustva so predvsem nevarna, če jih držimo v sebi in si ne dovolimo, da jih doživimo popolnoma. Kadar se prepustite tem čustvom in jih doživite, ta zapustijo vaše telo. Če jih zanikate in ignorirate se lahko v vašem telesu ‘naberejo’ in povzročijo zdravstvene težave.
Zato je pomembno ta čustva prepoznati in pravočasno z njimi ‘obračunati’. Duševno in telesno zdravje sta veliko bolj povezana, kot smo mislili, njune odnose pa vse bolj preučujejo. Močna čustva, bodisi pozitivna ali negativna, lahko vplivajo na našo raven stresa in tako postopoma porušijo ravnovesje hormonov v telesu in celo motijo imunski sistem, pojasnjujejo strokovnjaki iz univerzse v Minnesoti.
Katera čustva načenjajo naše zdravje?
Jeza
Jeza je lahko dober motivator, kadar se pravilno usmeri. Če se z njo ne ukvarjamo in pustimo, da vlada našemu življenju, bomo hitro občutili posledice. Kadar se razjezimo, se v nas sproži nagonski refleks, ki nam govori naj se borimo ali pobegnemo, sledi pa mu občutek strahu in razburjenja. Telo na jezo reagira tako, da zmanjša pretok krvi v prebavni sistem in poveča pretok krvi v mišice. Dolgotrajen bes in jeza lahko sčasoma povišata krvni pritisk, povzročita močne glavobole in neprestan občutek tesnobe, poroča Better Health Channel.
Žalost
Zagotov ste že slišali, da je kakšna stara oseba umrla od žalosti, ob izgubi dolgoletnega partnerja. Ta izjava pa ni pretiravanje, saj žalost lahko načne naše zdravje. Raziskave kažejo, da lahko globoka in močna žalost poruši ravnovesje opiodov v telesu, kar je povezanost s stresom in povzroča vnetna stanja v telesu. Take manjše bolezni pa lahko sčasoma povzročijo bolezni srca in živčnega sistema, ter porušijo delovanje metabolizma.
Strah
Tako kot žalost, tudi strah lahko oslabi naš imunski sistem in povzroči poškodbe srčno-žilnega sistema ter razjede in druge prebavne težave, ugotavljajo znanstveniki univerze v Minnesoti. Dodajajo, da lahko strah povzroči tudi motnje dolgoročnega spomina in privede do razvoja težav s psihičnim zdravjem, kot sta depresija in kronična anksioznost.
Skrb
Majhne skrbi so dobre, da se spomnimo vsega, kar moramo postoriti. Ko pa nas nenehno skrbi za vse, lahko trpi naše zdravje. Dr. Jennifer Casarella za WebMD navaja, da življenje v neprestanih skrbeh ni dobro za naše srce, lahko povzroči visok krvni pritisk in poveča možnost možganske kapi ali srčnega napada. Sčasoma to zaskrbljeno stanje vpliva tudi na raven ‘slabega’ holesterola v krvi.
Kako se spopasti s čustvi
Strokovnjaki svetujejo, da si pustite ta čustva res čutiti in jih popolnoma doživeti. To je najenostavnejši in najhitrejši način kako se jih rešiti, čeprav morda ni najprijetnejši. Biti občasno jezen ali zaskrbljen, je popolnoma običajno, a ko to jezo in skrb zadržujete v sebi, je čez nekaj časa vse to težko spustiti na plan. Če se s takšnimi občutki ne morete spopasti sami, je morda čas, da poiščete strokovno pomoč. Pogovor s psihologom vam zagotovo ne bo škodil, lahko pa vam reši duševno in telesno zdravje ter zagotovi daljše in srečnejše življenje.
Prispevek je bil objavljen na miss7.
