Lani poleti se je razširil trend tako imenovane “tihe odpovedi”, ki pomeni zavračanje ideje, da morate iti na delovnem mestu preko vseh meja. To je v praksi videti tako, da opravite zgolj tista opravila, za katera ste plačani, nato pa greste domov in živite svoje življenje.

“Tiho odpoved” lahko aplicirate denimo tudi na odnose, ki vas izčrpavajo.

A ker ima lahko “tiha odpoved” negativen učinek na razpoloženje in lahko celo povzroči, da se glede službe počutite še slabše, češ, da se niste dovolj dobro odrezali, se je kot protiutež temu pojavil nov trend: “tiho cvetenje”.

Termin je v članku za The Washington Post skovala psihoterapevtka Lelsey Alderman in razložila, da gre za “sprejemanje določenih dejanj in miselnih premikov, ki vam pomagajo, da se na delovnem mestu počutite bolj angažirani.”

Navedla je 10 korakov, ki vam lahko pomagajo zacveteti v službi:

• Bodite pobudnik za neko spremembo. Bi lahko polepšali delovno okolje z nekaj novimi dodatki? Bi lahko na nek način skrajšali sestanke, ali pa jih delno preselili na splet?
• Poiščite eno stvar, ki vam je pri vaši službi najbolj všeč. Osredotočite se na to, zapišite si na samolepilni listek in ga nalepite na vidno mesto.
• Ustvarite delo, v katerem boste uživali. Morda sploh ni del vaših primarnih obveznosti, a lahko to še postane. Kateri del svojega dela bi si želeli razširiti in v katerem uživate? Ta korak predvsem spodbuja zaposlene, da samo najdejo “delo” ali pa obveznosti, ki jih bodo izpopolnjevale.

• V službi negujte prijateljstva. Raziskave kažejo, da imajo zaposleni, ki so v sodelavcu našli prijatelja, bistveno večjo verjetnost, da bodo inovativni, se počutijo bolj angažirani, hkrati pa se na delovnem mestu bolj zabavajo.
• Določite si namere. Nekateri ljudje preprosto ne marajo besede “cilji”, zato se raje osredotočite na “namere”. Gre čisto za psihološko stvar: če namer ne dosežete, se namreč ne boste počutili tako slabo, kot če ne bi dosegli zastavljenega cilja.
• Pridružite se skupini. Če se na svojem delovnem mestu počutite izključene, poiščite ali ustanovite skupino podobno mislečih kolegov.

• Postavite meje. Več desetletij se je poveličevalo trdo delo in to, da si “ves čas izjemno zaposlen”. A poskrbite zase in si postavite jasne meje, kdaj naj se delo za ta dan zaključi.
• Poskrbite za zabavne odmore. Če si vzamete zgolj 10 minut, da počnete nekaj prijetnega, vam lahko pomaga, da boste kasneje bolj produktivni. Vstanite od mize, malo se razgibajte, poklepetajte s sodelavci, če delate od doma, pa se poigrajte s svojo mačko.
• Sproti si delajte seznam dosežkov. Ta dejavnost ima dva namena: počutili se boste bolje glede svojega dela in imeli material za svoj življenjepis.
• Poiščite nasvet strokovnjaka. Če se počutite ujeti, izključeni ali bi najraje dali odpoved, poiščite nasvet zaupanja vrednega mentorja, kariernega svetovalca, trenerja zaposlenih ali psihoterapevta, ki je specializiran za poklicne izzive.

A zapomnite si: služba je še vedno le služba in vas ne definira. “Delovnih mest je vedno veliko, prav tako priložnosti za spremembe. V službi vam ni treba biti nesrečen,” je v članku za The Washington Post še zapisala psihoterapevtka Lelsey Alderman.