V soboto je na Poti med krošnjami na Pohorju zaživela razstava Nevidni svet, ki predstavlja veččutno in vključujočo izkušnjo za obiskovalce.
Razstava s podpisom šestih avtorjev, ki jih povezuje želja po ozaveščanju o pomenu ohranjanja raznolikosti, je obdana s čarobnostjo prazničnih lučk in razkriva lepoto, ki je pogosto skrita očem.
Gre za Canonovo različico globalnega projekta World Unseen, ki skozi vid, tip in sluh namreč omogoča raziskovanje ogroženih živalskih vrst. Obiskovalci lahko tipajo reliefne upodobitve, preberejo zanimivosti o živalih in njihovih habitatih in prisluhnejo poučnim basnim, ki razveseljujejo otroke.
“Pri nas trajnost, dostopnost in vključenost niso le besede, temveč načela, ki jih živimo, zato z veseljem pozdravljamo obogatitev naših vsebin, ki bo naravo približala vsem obiskovalcem na veččuten in doživljajski način,” pravi Klara Šibanc Korošec, namestnica direktorja Poti med krošnjami Pohorje.
Sodelujoči avtorji
Janez Žalig je upodobil divjega petelina, simbol neokrnjenih gozdov, ki se ponaša s pahljačastim repom, z zelenim sijajem na oprsju in rdečo kožno gubo nad očesom. Fotograf Želig pravi, da ga pri dobri fotografiji ne ustavita niti neprespana noč ali jutranji mraz.
Miha Gutman, 14-letni avtor fotografije in najmlajši udeleženec razstave, nas popelje v svet podvodne fotografije z zgodbo o velikem leščurju. Ta velikan morskih travnikov s svojo trikotno lupino prečisti več kot 100 litrov vode na uro in čeprav je kritično ogrožen, si znanstveniki prizadevajo za njegovo ohranitev.
Davorin Tome, biolog in raziskovalec z Nacionalnega inštituta za biologijo, je v objektiv ujel planinski pupek, eno izmed 19 vrst dvoživk v Sloveniji.
“Prvi korak pri ozaveščanju o problemu izumiranja vrst je vzbujanje zanimanja. Komur uspemo vzbuditi zanimanje, se bo ozaveščal sam, naravo bo začel spoznavati z drugih zornih kotov, ukrepanje mu ne bo tuje. Eden izmed zelo učinkovitih načinov, kako ljudem vzbuditi zanimanje za naravo, so prepričljive naravoslovne fotografije,” poudarja fotograf.
Jamie Craggs, ki je razstavo obogatil s fotografijo korale Acropola, edino fotografijo, ki izhaja iz izvorne vsebine širšega globalega Canonovega projekta World Unseen in predstavlja njegovo osrednjo zgodbo, je pionir na področju razmnoževanja koral.
Fotografija korale ni nastala v oceanu, temveč v laboratoriju, kjer znastveniki vzgajajo podnebno odpornejše korale za obnovo poškodovanih grebenov.
Matej Vranič, priznani slovenski naravoslovni fotograf in filmski ustvarjalec, znan po dokumentarcih, je upodobil plavčka, najmanjšo žabo iz rodu rjavih žab, ki spomladi za kratek čas očara z nenavadno modro barvo samcev. Ogrožajo jo izsuševanje mokrišč, onesnaženje in intenzivno kmetijstvo, zato je ohranjanje mokrih travnikov in poplavnih gozdov ključno za preživetje plavčka in številnih drugih vrst.
Emil Kodat pa je predstavil vodomca, ptiča, ki s kovinsko modrim in oranžnim perjem velja za enega najbolj očarljivih prebivalcev naših rek in jezer.
Njegova prisotnost je znak zdravega ekosistema, a je v Sloveniji, zaradi posegov v rečne bregove, na rdečem seznamu ogroženih vrst. Fotografovo sodelovanje v projektu je zanj poklon dedku, ki mu je kot slep človek v otroštvu razkrival naravo iz druge perspektive.
“Ohranjanje narave je skupna odgovornost”
“… kar je očem skrito, ne sme biti tudi izven našega zavedanja. Razstava Nevidni svet nas opominja, da je ohranjanje narave skupna odgovornost in priložnost za trajnostno prihodnost.
Še posebej nas veseli, da je razstava umeščena na vrh razglednega stolpa Poti med krošnjami Pohorje, kjer se čarobnost narave in umetnosti združita v edinstveno doživetje,” še poudarja Aleksander Bende, direktor Canon Adria.
