Društvo onkoloških bolnikov Slovenije (DOBSLO) je na novinarski konferenci opozorilo na alarmantno rast pojavnosti ter predstavilo najnovejše podatke in zgodbe, ki kličejo k nujnim spremembam v preventivi, zgodnjem odkrivanju in dostopu do celostne podpore.
”V Sloveniji za pljučnim rakom vsako leto zboli več kot 1600 ljudi, število novih primerov pa pri ženskah še naprej zaskrbljujoče narašča. Pljučni rak je bolezen, ki jo v večini primerov lahko preprečimo – s preventivo, skrbjo za zdravje in pravočasnim ukrepanjem,” je poudarila Ana Žličar, predsednica DOBSLO.
Zaskrbljujoč porast med ženskami
Največja rast števila primerov je prav pri ženskah, kjer se je v zadnjih petnajstih letih število na novo odkritih bolnic skoraj podvojilo.
”Pljučni rak je po pogostosti na drugem mestu med vsemi raki in povzroča največ smrti zaradi raka. Letno za njim zboli torej več kot 1600 državljanov, od tega skoraj tisoč moških in več kot 600 žensk. V zadnjih 15 letih se je število primerov pri ženskah skoraj podvojilo, pojavnost pa še naprej raste – v povprečju za več kot pet odstotkov letno,” je poudarila dr. Barbara Mihevc Ponikvar.
Dr. Mihevc Ponikvar je še opozorila, da je kajenje tobaka odgovorno za približno 85 odstotkov vseh primerov pljučnega raka.
Razlika med spoloma je pojasnjena predvsem z zgodovinskimi kadilskimi navadami, a medtem ko je pri moških v zadnjih desetletjih kajenje v upadu, je bilo pri ženskah največje v devetdesetih letih, kar se danes odraža v vse večji pojavnosti bolezni.
Napredek v terapijah, a preživetje ostaja prenizko
”Petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom se izboljšuje, vendar je to še vedno le okoli 25 odstotkov. Pri moških znaša 22 odstotkov, pri ženskah 30 odstotkov,” je povedala dr. Martina Vrankar, specialistka radioterapije in onkologije ter vodja Strokovne skupine za pljučni rak pri DPOR.
Če je bolezen odkrita zgodaj, se možnosti za ozdravitev več kot potrojijo, saj preživetje preseže 60 %, a takšnih diagnoz je žal le okoli 20 %. Napredne metode zdravljenja, kot sta imunoterapija in tarčna terapija, prinašajo upanje, še posebej za ženske, ki bolezen praviloma preživijo bolje.
Močan vtis je pustila tudi življenjska izkušnja Nevenke Čehovin: ”Po moževi smrti zaradi pljučnega raka sem se sama soočila z diagnozo. Imunoterapija in kasneje novo zdravilo sotorasib sta mi omogočila, da danes živim kakovostno življenje – dan za dnem, z ustrezno dozo optimizma in pozitivnim razmišljanjem,” je povedala.
Psihološka podpora: pomemben, a prevečkrat spregledan del zdravljenja
Nataša Elvira Jelenc, podpredsednica DOBSLO, je opozorila, da bolniki pogosto ne pridejo do psihološke podpore, ki jo nujno potrebujejo in se pri tem sklicevala na rezultate evropske raziskave LUCE, ki se osredotoča na dostopnost psihološke pomoči bolnikom z rakom.
”Bolniki v Sloveniji pogosto poročajo, da psihološke podpore ni dovolj ali da do nje sploh nimajo dostopa. Potrebujemo sistemske rešitve, ki bodo zagotavljale, da bodo bolniki deležni celostne oskrbe – ne le medicinske, temveč tudi čustvene in socialne podpore,” je dodala.
Letošnja komunikacijska kampanja ”Kjer je dim, je tudi pljučni rak”, ki jo je zasnovala oglaševalska agencija AV Studio pod vodstvom kreativnega direktorja Gala Erbežnika nagovarja predvsem ženske in razbija stereotip, da je kajenje seksi ali uporniško ter poudarja, da je prava moč v zdravju.
”Slogan letošnje kampanje ni le opozorilo, temveč poziv k dejanjem – zase in za druge. Pljučni rak lahko v večini primerov preprečimo, če opustimo kajenje in se odzovemo na prve znake bolezni ali pa k obisku zdravnika spodbudimo svoje bližnje,” je zaključila Ana Žličar.
