Ko se jesen prevesi v zimo in prva jutra zadišijo po mrazu, se začne drugačna, bolj tiha zgodba kože. Morda je ne slišimo govoriti, a nas opozarja z zategovanjem, luščenjem, rdečico in srbečico. Zima od nas ne zahteva le toplega šala, kape in rokavic, pač pa tudi bolj ljubeč, zavesten pristop do kože.
Da bi razumeli, kaj se pozimi v resnici dogaja z našo kožo, smo se pogovarjali z dr. Tanjo Fantulin, dr. med., spec. dermatovenerologije, ki sodeluje s priznano lepotno znamko Mixa. Pojasnila nam je, zakaj koža v hladnih mesecih potrebuje drugačno nego in kako ji lahko učinkovito pomagamo.
Ko se temperature spustijo, koža upočasni svoj ritem. Kot razloži dermatovenerologinja, se ob padcu temperatur “prekrvavitev kože nekoliko zmanjša, žleze lojnice pa tvorijo manj zaščitnih lipidov.” To pomeni, da se kožna bariera hitreje izsuši in izgublja vlago.
Zunanji mraz in suh zrak tako skupaj ustvarita popolno nevihto, koža pa se na to odzove z občutljivostjo, rdečico ali hrapavostjo. Pri mnogih se v tem času poslabšajo tudi kronična stanja kože, kot so atopijski dermatitis ali rozacea.
Dermatovenerologinja opozarja, da se težave pogosto začnejo takoj, ko prižgemo radiatorje: “Notranje ogrevanje močno izsuši zrak, pogosto celo bolj kot mraz zunaj. Koža izgublja vodo hitreje, kot jo lahko nadomesti,” razloži dr. Fantulinova.
Rezultat so znaki, ki jih pozna večina od nas in so način, kako se naša koža brani. Zategovanje, neprijetno napeta koža in drobno luščenje.
`Zimske napake`, ki jih strokovnjakinja vidi znova in znova, so uporaba agresivnih mil, prevroče prhanje, preredka uporaba izdelkov za nego kože, uporaba močno odišavljenih izdelkov, prezrte roke in ustnice. “Zima zahteva nežnost, doslednost in krepitev kožne bariere,” pravi strokovnjakinja.
Topla kopel je ena od napak, ki jih počneje veliko ljudi. Četudi namakenje v topli vodi po preživljanju časa na mrzlem izredno prija, je to za kožo lahko problematično. “Dolge vroče kopeli odstranjujejo naravna olja s kože in jo dodatno izsušijo. Če si želimo sprostitve v topli vodi, naj bo temperatura zmerna, čas krajši, kožo pa je pomembno takoj po kopanju navlažiti z obnovitveno kremo bogatejše teksture.”
Na stanje kože pa nimajo vpliva le temperature, ampak tudi prehrana, hidracija, oblačila in tudi stres. Premalo tekočine se hitro pozna, za krepitev kožne bariere je potrebna prehrana, ki je bogata z omega maščobami. Volnena ali groba oblačila lahko dražijo, zato dermatovenerologinja svetuje mehko bombažno plast pod volno.
Zadnji v vrsti in nič manj pomemben pa je stres. “Stres vpliva na imunski odziv kože, kar lahko sproži ali poslabša rdečico, srbečico in vnetja. Pogosto opazimo poslabšanje atopijskega dermatitisa in rozacee v obdobjih večjega stresa. Zato je nega kože pomembna, enako pa tudi ustrezna skrb za duševno dobro počutje,” dodaja.
Ko govorimo o sestavinah, ki lahko naredijo opazno razliko, strokovnjakinja izpostavlja štiri. Urea pri višjih koncentracijah nežno lušči hrapavo kožo in intenzivno veže vlago. Aminokisline podpirajo naravni vlažilni faktor v koži. Karitejevo maslo ustvarja hranilen zaščitni sloj, pantenol pa deluje pomirjujoče in obnavljajoče in je primeren za občutljivo ali atopično kožo.
Hranilna ali vlažilna krema? Po mnenju dr. Fantulin pozimi potrebujemo oboje. “Vlažilne kreme vsebujejo sestavine, ki vežejo vodo v koži (npr. glicerin, urea, hialuronska kislina) in koži povrnejo vlago. Hranilne kreme vsebujejo predvsem lipide (npr. karitejevo maslo, rastlinska olja), ki ustvarijo zaščitni sloj in preprečujejo izhlapevanje vode.”
Pozimi je idealen pristop kombinacija vlaženja in zaščite. Kreme, ki v sebi združujejo humektante in lipide, so po njenem mnenju najprijaznejše do suhe in občutljive kože.
Eden najpogostejših mitov o negi zimske kože je, da mastna koža ne potrebuje vlaženja. “Mastna koža lahko pozimi postane dehidrirana, kar pomeni, da ji primanjkuje vode, ne maščobe. Takrat se lahko pojavi zategovanje, luščenje ali celo povečano izločanje maščobe, ker koža skuša kompenzirati izgubo vlage. ”
Kožna stanja in bolezni moramo pozimi obravnavati še bolj resno in dosledno. “Za pilarno keratozo priporočam izdelke, ki vsebujejo ureo, saj ta pomaga odstraniti odmrle celice in zgladiti kožo, hkrati pa jo intenzivno navlaži. Idealna je kombinacija ureee in vlažilnih sestavin.”
Pomembno je kakšne izdelke uporabljamo, še posebej pri npr. atopiji. “Za kožo nagnjeno k atopiji je ključna obnova kožne bariere: uporabljamo izdelke s pantenolom, glicerinom, omega maščobnimi kislinami in čim manj dodanimi dišavami. Izdelki naj bodo hipoalergeni in dermatološko preizkušeni.” Dodaja, ja trebaa uporabljati kreme, ki združujejo mehčalne lipide, pomirjujoče sestavine in vlažilce. Te so primerne tudi za najmlajše in prav tako močno zmanjšajo srbečico, rdečico in občutek neprijetne hrapavosti kože.
Dr. Tanja Fantulin tesno sodeluje z znamko Mixa, ki je specializirana za občutljivo kožo. Ena njihovih največjih uspešnic, ki jih priporoča, je Mixa Urea Cica Repair+.
Obnovitvena krema ščiti kožo pred mrazom ter gladi hrapavo kožo. Dokazano zmanjša luskanje kože do kar 90 %* in to zgolj po eni uporabi. Vsebuje pomembne učinkovine, ki smo jih izpostavili zgoraj, 10% uree, karitejevo maslo ter niacinamid.
Suha in občutljiva koža večinoma ni vezana le na en predel telesa in tudi ta krema je namenjena tako negi obraza kot telesa. Po uporabi se boste znebili občutka zategnjenosti, vaša koža pa bo gladka, pomirjena in mehka. Zmanjšuje luščenje kože ter omogoča regeneracijo z nežnim pilingom odmrlih celic.
