Za to sicer ne obstaja čudežni recept, saj je vedno potrebna dobra mera potrpežljivosti in predanosti. A pozor – se zavedate, da lahko h vaši zagoreli polti dragoceno prispeva tudi hrana?

Tako je, hrana in zagorela polt sta dva neposredno povezana pojma. Nekatera živila namreč vsebujejo posebna hranila, ki ne le pomagajo pri učinkovitejši zagorelosti, temveč tudi ohranjajo zdravje kože in njen ten.

Poglejmo si, katera od teh mikrohranil so zavezniki naše zagorelosti.

Prijatelji zagorele polti

Najbolj znan izmed njih je zagotovo betakaroten. Je predhodnik vitamina A, ki spodbuja proizvodnjo melanina in pomaga zmanjšati agresivno delovanje sončne svetlobe na kožo.

Poseben zaveznik je zagotovo tudi likopen, antioksidativna snov, ki ne vpliva neposredno na polt kože, temveč na njeno zdravje. Likopen namreč preprečuje staranje kože in jo ščiti pred škodljivim delovanjem sončne svetlobe.

Za kakovostno zagorelost ima bistveno vlogo tudi elastičnost kože, pri čemer pridejo do izraza omega 3 in 6 ter vitamin E. Njihove antioksidativne lastnosti se borijo proti staranju celic in pomagajo spodbujati obnavljanje kože.

Nenazadnje je voda, ki jo zaužijemo s pitjem, pa tudi z uživanjem nekaterih živil, ki so bogata z njo, kot sta sadje in zelenjava, bistvenega pomena za ohranjanje vlažnosti kože in nadomeščanje izgubljenih tekočin. O kateri zelenjav in sadju pa pravzaprav govorimo?

Zelenjava za rjavo polt

Na seznamu živil, ki jih je treba uživati za pridobivanje zagorelosti, je korenje vsekakor na prvem mestu. Ta zelenjava, kot kaže njena barva, vsebuje veliko betakarotena: 100 gramov korenčkove kaše zagotavlja približno 1200 mikrogramov vitamina A ali enakovredne količine karotenov. To ustreza približno dvakratni dnevni potrebi odraslega človeka med 30. in 59. letom starosti.

Ta zelenjava je torej kot nalašč za našo zagorelost, da ne omenjamo, da je korenje bogato tudi z vodo in minerali. Skratka, je nesporni zaveznik, ki naj postane del naše poletne prehrane.

Čeprav imata manjšo količino betakarotena na 100 gramov, sta tudi špinača in redkev odlični živili za porjavitev.

Kljub temu da sta malo znani, obe zelenjavi dejansko vsebujeta 600 mikrogramov vitamina A ali enakovredno količino karotenov na 100 gramov, kar ustreza približno priporočenemu dnevnemu odmerku vitamina A.

Res je, da to nista tipično poletni zelenjavi, vendar sta zlahka dostopni tudi v najbolj vročih mesecih in zelo vsestranski za kuhanje.

Poleg tega je za odličen poletni rezultat dobro, da že nekoliko prej začnemo uživati živila z večjim vnosom betakarotena, da ima telo priložnost vključiti spremembo v naši prehrani v korist živil z visoko vsebnostjo vitamina A.

Špinača pa ima pa eno dodatno vrednost – vsebuje tudi lutein, vitamin, ki pomaga ščititi naše oči pred poškodbami zaradi sonca.

Rdeča hrana – zaveznica rjave polti

Med živili, ki jih narava ponuja v poletni sezoni, najdemo tudi papriko, paradižnik, češnje in lubenice, in to ni naključje.

Ta živila namreč učinkovito pospešujejo našo porjavelost in nam pomagajo pri njenem ohranjanju.

Paprika v vseh svojih vrstah in barvah vsebuje količino vitamina A, ki se giblje od 100 do 150 mikrogramov na 100 gramov, kar ustreza približno 30 % povprečne dnevne potrebe odraslega človeka.

Zaradi tega je paprika zelenjava, ki spodbuja zagorelost, zaradi prisotnosti vitamina C v pulpi pa deluje antioksidativno in protivnetno.

Paradižnik vsebuje tudi enako količino vitamina A kot paprika in je bogat z likopenom, ki je, kot smo videli, funkcionalen antioksidant, ki ščiti kožo pred poškodbami, ki jih lahko povzroči izpostavljenost soncu.

V prehrani za sončenje ni priporočljiva le rdeča zelenjava, temveč tudi rdeče sadje, kot so lubenice in češnje.

Oboje namreč vsebuje od 20 do 40 mikrogramov vitamina A na 100 gramov izdelka, kar je približno 6 % priporočenega dnevnega odmerka vitamina A za odraslo osebo, staro od 30 do 59 let.

Ne pozabimo na sadje

Poleg češenj, lubenice in drugega rdečega sadja so idealna živila za porjavitev tudi breskve, marelice in melone. Gre za sezonsko sadje, ki je bogato z betakarotenom, kot lahko sklepate po njihovi oranžni barvi.

Marelice so tiste, ki v tej trojici zagotavljajo večjo količino vitamina A: govorimo o 350-500 mikrogramih na 100 gramov pulpe, tj. približno 80 % priporočenega odmerka. Poleg tega se ta okusni sadež bori proti prostim radikalom in vsebuje veliko vlaknin.

Melona ni le osvežilen in sladek prigrizek, ki ga lahko pojemo za rehidracijo in potešitev žeje, temveč tudi dragocen zaveznik za sončenje: 100 gramov pulpe zagotavlja 200 mikrogramov vitamina A (40 % dnevne potrebe).

Tudi breskve s 100 mikrogrami vitamina A na 100 gramov pulpe (kar ustreza 20 % priporočenega odmerka) so obvezen del vaše prehrane za popolno polt. To je pravi koncentrat lastnosti: diuretik, antioksidant in sadež za porjavitev.