Po napornem dnevu v službi morate v trgovino po nakupih, saj partner običajno vedno pozabi kakšno stvar s seznama. Potem pridete domov in morate skuhati kosilo ali večerjo, saj ste vi kuhar v tem razmerju, partner namreč pravi, da ste vi pri tem veliko boljši kot on. Ko pojeste, morate pomiti posodo, saj partnerju tudi to ne gre preveč od rok. Če imata otroke, se podoben vzorec nadaljuje tudi pri igri ali učenju z otroki.
Takšen prizor se seveda kdaj pa kdaj lahko zgodi, toda če je odgovornost glede hišnih opravil neprestano na enem od partnerjev, gre lahko za znak, da vas partner izkorišča, po vsej verjetnosti pa so vsi njegovi izgovori, zakaj ne more opraviti svojega dela opravil, povsem zlagani.
Psihologi ta koncept povzamejo z izrazom “weaponized incompetence”, torej z namerno nesposobnostjo, v preteklosti pa so ga opisovali tudi kot usposobljeno nesposobnost in strateško nesposobnost (“skilled incompetence” ter “strategic incompetence”).
Gre za to, da se vaš partner poskuša izogniti neprijetnim opravilom tako, da se pretvarja, da jih ne zna opraviti, jih opravi slabo ali pa deluje naravnost nesposobno za določena opravila. To drugega partnerja prisili v to, da opravila opravi sam, čez čas pa se vso dodatno delo precej nabere, je mentalno obremenjujoče in povzroča stres, pa tudi zamere, napetost in nezdravo dinamiko v razmerju.
V kakšnih razmerjih se to najpogosteje pojavlja?
Raziskave kažejo, da je namerna nesposobnost najpogostejša pri heteroseksualnih razmerjih, pri katerih so moški tisti, ki se pretvarjajo, da so nesposobni, ženske pa posledično opravljajo več dela.
Takšna dinamika se lahko pojavi tudi pri prijateljstvih ali sodelavcih – vedno ista oseba organizira srečanja, službene večerje ali pa opravlja naloge, ki jih drugi ne želijo opraviti.
Kakšni so znaki?
Če pogosto rečete: “Ne skrbi, bom jaz!” ali pa “Je že v redu, pozabi,” potem obstaja verjetnost, da v vašem razmerju obstaja nekdo, ki vas namenoma izkorišča.
Bodite pozorni na to, kako se partner odziva na vaše prošnje, naj nekaj opravi ali prevzame odgovornost. V primeru, da neprestano poslušate kaj od naslednjega, potem se partner verjetno namenoma poskuša izogniti opravilom oziroma te preložiti na vas:
“Nimam pojma, kako to narediti.”
“Nisem dober v tem.”
“Mislim, da bi morala kar ti narediti to.”
“Se spomniš, kako slabo je bilo nazadnje, ko sem jaz to naredil?”
“Ti si boljša v tem od mene.”
“Res sem zaposlen zdajle, bi lahko ti to naredila?”
“Ne vem, kako to prav narediti.”
V razmerju neprestano dajemo in vzemamo oziroma prejemamo in seveda ne mora biti vse pravično razdeljeno na pol, prav tako je povsem razumljivo, da nečesa ne znamo narediti. Razlika med tem, da partner nečesa zares ne zna in med tem, da z nami na tak način manipulira, je v tem, da se pri manipulaciji sploh ne poskuša naučiti, opravila pa so neprestano na ramenih ene osebe.
Če mislite, da vam partner glede svojih sposobnosti in znanj laže, bodite pozorni in opazujte. V primeru, da izredno pretirava, ko govori o tem, kako nečesa ne zna ali kako za nekaj nima časa, obenem sporoča, da je njegov čas bolj dragocen od vašega, zato bi vi morali opraviti neprijetna hišna opravila.
Razmerje se znajde v težavah
Kadar takšno vedenje in dinamika v razmerju trajata dlje časa, lahko posledice opazimo tudi na splošnem počutju in odnosih. Tudi če se partner odloči, da bo nekaj opravil, lahko začutimo nezaupanje do partnerja, ga zasujemo z navodili in morda na koncu še celo popravljamo za njim.
Takšna dinamika povzroči tudi veliko napora za tistega, ki opravlja vse delo, veliko frustracije in zamere do partnerja. Občutek imajo, da je vse odvisno od njih in da se nič ne bo spremenilo. Zdi se, da razmerje ne raste, temveč stagnira – eden od partnerjev raje uživa v udobju, namesto da bi prevzel svoj del odgovornosti, medtem ko je drugi partner utrujen in nezadovoljen v razmerju.
Kako se spopasti s tem?
Potrebna sta komunikacija in postavljanje določenih standardov in pravil. Potrebno je postaviti jasna pravila in zadolžitve, saj bo tako odgovornost uravnotežena. O dinamiki v razmerju ter o zadolžitvah se je potrebno pogovoriti, razmisliti o tem, kakšne zadolžitve bi bile najbolj pravične in najbolj ustrezne za posameznika.
Nikar ne obtožujte partnerja, če niste prepričani, da res manipulira z vami. Obstaja tudi možnost, da se tega ne zaveda, oziroma da to počne povsem podzavestno, kar ne pomeni, da takšno vedenje ni toksično. Morda pa jih je zares strah, da bi sami storili napako in potrebujejo še nekaj učenja, da usvojijo določena opravila.
Gre za proces, pri katerem spremembe morda ne bodo takoj vidne, zato ne obupati. Kljub temu pa se morate zavedati, da tudi najboljša razmerja težko preživijo takšno neravnovesje moči in tudi če vse storite sami, ne boste zmogli sami rešiti takšne zveze.
