Raziskave kažejo, da se približno polovica zakonov konča z ločitvijo, ob poroki pa imajo par prav tako 50 odstotkov možnosti, da se bodo ločili. Naslednji korak po poroki, pa so običajno otroci, ki zelo spremenijo način življenja.

Ko se partnerja odločita imeti otroke, so ti sedaj vključeni v vsako njuno odločitev in tudi čutijo posledice večine teh. Ko se starša odločitev za ločitev, pa je tako to ena izmed prelomnih sprememb, ki ne vpliva samo na njiju ampak tudi na otroke. Ti se morajo sedaj prilagoditi na življenje med dvema domovoma in včasih tudi na nove partnerje staršev.

Pogosto se starši sprašujejo, če bi se sploh ločili, ali naj vztrajajo pri zakonu zaradi otrok. Saj kar 50 odstotkov otrok doživlja zaradi ločitev staršev travme. Otroci se lahko krivijo za ločitev staršev, prav tako pa se lahko počutijo, kot da jih starša nimata več rada, saj se lahko v bolečem procesu ločitve zgodi, da več pozornosti posvečata temu.

Kako povedati?

Kljub temu, da je to težek pogovor, je pametno otrokom povedati čim prej, kaj se dogaja. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, psihologinja, strokovnjakinja za psihologijo družine in družinska terapevtka je za Familylab povedala, da otrok ki govori, je tudi otrok, ki razume. »Zelo pomembno je, da otroku za ločitev povesta oba starša skupaj. Da skupaj rečeta, rada te imava, vse bova naredila, da ti bo dobro pri vsakem od naju. To je ritual, slika, trenutek, ki si ga bo otrok za vedno zapomnil. Skupaj sta bila, prijazna sta bila drug do drugega, objela sta me.«

Otroku mora biti jasno, da se mam in oče razhajata kot par in ne kot starša, »Če enkrat izgubiš očeta in mamo, se močno zamaje temeljno zaupanje, da si nekje varno spravljen,« je povedala dr. Gabi Čačinovič in dodala, da je eden izmed temeljnih ukrepov ohranjanje varnosti otroka.

Otrok ni del ločitve

Pogosto se lahko zgodi, da se eden izmed staršev začne obračati na svojega otroka, saj sta v procesu ločitve oba izgubila isto osebo. »Oba sta izgubila in oba sta zdaj v procesu žalovanja. Povsem človeško je, da se v takšnih okoliščinah navežeš na otroka, da otrok zapolni praznino, ki je nastala, ker je partner ali partnerka odšel. To je razumljivo, ni pa dobro, če je to edini pomembni odnos, ki ga imata. Da bi se temu izognili, mora imeti starš, ki ostane z otrokom, okrog sebe druge odrasle ljudi, da ima druge odrasle za svoje sogovornike. S pomočjo sorodnikov in prijateljev se bo zavaroval pred odvisnostjo od otroka, sicer lahko začne otrok živeti svoje življenje za tega starša. To mu sicer daje moč, odgovornost, a zelo zožuje svobodo tega, da raste iz sebe ven. Otrok mora ostati otrok,« je opozorila dr. Čačinovič.

Nova razmerja

Po razhodu se pogosto zgodi, da si eden izmed staršev najde novega partnerja. To lahko otrokom povzroči bolečino, saj se počutijo, kot da je starš zamenjal drugega starša.

Ena izmed uporabnic Starševskega čveka se je znašla v podobni situaciji, saj otroka ne marata očetove nove partnerice. »To je bil šok za njiju. Težko sta gledala, kako oče za roko drži drugo osebo in je nadomestil njuno mamico. Žal, ni ju pripravil in nikoli ju ne pripravi na nič. Kako naj reagiram? Kaj naj naredim? Žal, vem da morata biti z očetom, saj je njun oče in tak pač je kot je. A otroka vedno prideta “ranjena” nazaj domov, kjer se počutita varno in na dan priplavajo vsa čustva. Potem porabimo kar nekaj časa, da se stabiliziramo, umirimo in ponovno zaživimo naprej,« je opisala uporabnica.

V takih situacijah je ključno, da starša sodelujeta. »Pomembno je, da skupaj z bivšim partnerjem in otrokom soustvarimo ta prehod. Da denimo očka otroku reče, glej, jaz imam tudi eno prijateljico, ki jo imam rad, a bova skupaj raziskala, kdaj bi jo želel spoznati. Treba je slišati tudi glas otroka!« je poudarila dr. Gabi Čačinovič in dodala, da mora otrok imeti občutek, da sodeluje pri odločanju.

Pogovarjajte se

Dr. Jane Greener, družinska in zakonska terapevtka poudarja, da se starši ne smejo počutiti defenzivne. »Poskusite rešiti globlje vprašanje glede tega, kaj spodbuja njihovo jezo, sarkazem ali nespoštovanje. Uporabite empatijo, s katero si lahko predstavljate, kako je v čevljih vašega sina ali hčerke, zato boste morda bolje cenili, kaj doživljajo. Zakaj vaš sin ali hči težko sprejmeta to novo osebo v vaše in posledično njihovo življenje? Morda zato, ker prišleka vidijo kot zamenjavo za očeta ali mamo ali pa ker sedaj tekmujejo z njimi za vašo pozornost,« je razložila.

Najboljša taktika v takih trenutkih je, da se z otrokom oba starša pogovorita. Poskušajte ugotoviti zakaj se tako počuti in jih potolažite, da nov partner ne ogroža vaših odnosov. Pogovorite se o njihovih občutkih do novega partnerja, zakaj je temu tako in prav tko poskrbite, da se novi partner do njih obnaša primerno.

»Dajte jim priložnost, da raziščejo svoje skrbi in strahove. Ko ugotovite, kaj se dogaja, in kaj povzroča izbruhe, boste našli rešitev, ali pa vsaj odkrili način, da se bodo vsi počutili bolje in udobneje. Zagotovite jim, da bodo vaše vezi z njimi in njihov pomen za vas ostale, čeprav se lahko stvari spremenijo,« še poudarja dr. Greener.

Potrudite se, da se v očeh vaših otrok čim manj spremeni. Zapravite čim več časa z njimi, posvečajte se njihovem počutju in jih poskušajte razumeti. V takih težkih situacijah je otrokom najpomembneje, da se počutijo varne in slišane.