Poletje je pred vrati, z njim pa prihajajo tudi dolgi, topli in sončni dnevi, ki nas vabijo na terase, plaže in sprehode v naravi. Sonce pozitivno vpliva na naše razpoloženje, a poleg tega ima še eno ključno funkcijo, in sicer omogoča telesu tvorbo vitamina D.

Vprašanje pa je, koliko izpostavljenosti soncu dejansko potrebujemo za zdravje, in kje je meja med koristnim in škodljivim?

Zakaj je vitamin D sploh pomemben?

Vitamin D telesu pomaga pri absorpciji kalcija, ki je ključen za zdrave kosti in zobe. Poleg tega ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema in vpliva na naše počutje.

Pomanjkanje vitamina D je pogosto povezano z utrujenostjo, slabšim razpoloženjem in povečano občutljivostjo za okužbe, zlasti v zimskih mesecih, ko je izpostavljenost soncu manjša.

Koliko sonca je torej dovolj?

Po podatkih strokovnjakov zadostuje že 15 do 30 minut dnevne izpostavljenosti soncu, in sicer z nepokritimi rokami in obrazom, za osebe s svetlejšo poltjo. Najbolj učinkovita je sončna svetloba med marcem in oktobrom, ko je moč UVB-žarkov dovolj velika, da sproži tvorbo vitamina D v koži.

Za osebe s temnejšo poltjo je priporočena nekoliko daljša izpostavljenost, saj večja vsebnost melanina delno zmanjšuje absorpcijo UVB-žarkov.

Ali zaščitna krema zavira tvorbo vitamina D?

Pogosta napačna predstava je, da sončna krema popolnoma preprečuje tvorbo vitamina D. V resnici koža še vedno proizvaja vitamin D tudi ob uporabi zaščite, le nekoliko počasneje.

Kratek čas (na primer prvih 10–15 minut) na soncu brez zaščitne kreme lahko zadostuje, nato pa je zaščita ključna za preprečevanje poškodb kože, prezgodnjega staranja in večjega tveganja za kožnega raka.

Kaj pa v zimskih mesecih?

Med oktobrom in marcem sončna svetloba v večjem delu Evrope, tudi v Sloveniji, ni dovolj močna za tvorbo vitamina D v koži.

V tem obdobju je priporočljivo, da vitamin D pridobivamo iz prehrane, z uživanjem mastnih rib (losos, skuša, sardine), jajc in obogatenih živil, kot so nekateri mlečni izdelki in margarina. Po potrebi pa se lahko, v dogovoru z zdravnikom ali farmacevtom, poseže tudi po prehranskih dopolnilih.