Slovar slovenskega knjižnega jezika “bullying” opiše kot nasilje med vrstniki, ki se dogaja zlasti v šoli. Navadno pri tovrstnem nasilju sodeluje več otrok ali mladostnikov, ki redno ponižuje, trpinči in ustrahuje šibkejšega. Lahko se dogaja v živo ali prek spleta.
Določen vrstniški konflikt je normalen in starši se pogosto bojijo, da gre za bullyjing. Toda običajni konflikti se navadno hitro rešijo in obe strani sta si bolj ali manj enakovredni. Pri takšnem konfliktu ne gre za nasilje.
Za starše je grozno, kadar je njihov otrok žrtev vrstniškega nasilja, pa tudi če je njihov otrok tisti, ki se spravlja na šibkejše. Pogosto ne vedo, kako bi odreagirali, kaj bi storili in obstajala možnost, da situacijo le še poslabšajo.
Nekateri otroci se staršem težko zaupajo glede nasilja, ki ga vsakodnevno doživljajo. Naštevamo nekaj znakov, na katere je dobro biti pozoren:
- Otrok postaja zadržan,
- spremembe v obnašanju – morda je bolj jezen ali razdražljiv kot običajno,
- padec v učnem uspehu,
- spremembe pri prehranjevalnih navadah,
- nenadna anksioznost ali nervoznost, ki je prej ni bilo,
- poškodovani predmeti, ki jih prinese iz šole (peresnica, torba …), ali pa predmeti, ki se izgubijo brez pojasnila,
- težave s spanjem,
- nepojasnjene praske in modrice.
Če te znake opazite pri svojem otroku, se z njim pogovorite. Ko sem vam zaupa, ostanite mirni in ga poslušajte. Ne razburjajte se in nadzorujte svojo jezo. Svoja čustva morate postaviti na stran, Namesto tega vprašajte otroka, kaj pričakuje od vas, kako mu lahko pomagate. Pomembno je, da mu poveste, da ni kriv za to, kar se mu dogaja, kriv je tisti, ki se spravlja nanj.
Običajno se starši odločajo med možnostmi, kot so “Povej mu, kar mu gre” ali pa “Udari ga nazaj,” toda to ne bo rešilo težave. Namesto tega obvestite šolo in učitelja oziroma šolskega svetovalca ali psihologa. Pomembno je, da sodelujete s šolo in svojega gneva in jeze ne stresate po družbenih omrežjih. Odsvetuje se tudi soočenje z otrokom, ki ustrahuje vašega otroka.
Kaj storiti, če je moj otrok tisti, ki se spravlja na druge?
Tudi to ni lahka situacija za starše. Nasvet o tem, da ostanite mirni in poslušajte, ostaja na mestu. Poslušajte, kaj pravijo v šoli in vprašajte po čim več informacijah. Vaš instinkt vam bo verjetno narekoval, da morate braniti svojega otroka, toda če je vaš otrok tisti, ki se spravlja na druge, mu morate pojasniti, da bo sankcioniran, tako s strani šole kot tudi doma.
Dobro se je vprašati tudi, zakaj se otrok tako vede. Gre morda za kakšne spremembe ali težave, s katerimi se sooča in ga spravljajo v stisko? Pogovorite se s svojim otrokom in ga povprašajte o njegovem vedenju in čustvih. Na tak način bodo tudi razumeli, kakšne so posledice njegovega obnašanja za druge, predvsem za otroke, na katere se nasilnež spravlja.
Otroke moramo že od malih nog učiti prijaznosti in jim biti dober vzor. Dobro je, da jih učimo o empatiji in bontonu in jih ne razvajamo preveč.