Že zelo zgodaj sem ob listanju modnih revij in spremljanju rdečih preprog spoznavala ime Valentino. Kot deklica in kasneje najstnica sem z navdušenjem gledala njegove brezhibne silhuete in prepoznavno rdečo barvo, ne da bi takrat sploh razumela, kako močno bodo te podobe zaznamovale moj občutek za lepoto in eleganco. Danes se ob njegovem slovesu zdi, kot da ti spomini dobivajo poseben, skoraj nostalgičen pečat.
Italijanska modna legenda Valentino Garavani je umrl v starosti 93 let, je sporočila njegova fundacija. Po navedbah izjave, objavljene na Instagramu, je “danes mirno preminil v svoji rezidenci v Rimu, obdan z ljubeznijo svoje družine”.
Valentino, rojen leta 1932 v severnoitalijanskem mestu Voghera, ki je bil v javnosti znan predvsem po svojem imenu, se je obrti učil v pariških ateljejih visoke mode, preden je leta 1959 v Rimu ustanovil lastno modno hišo. Že zgodaj je zaslovel z rdečimi oblekami v bogatem škrlatnem odtenku, ki so tako zaznamovale njegovo estetiko, da jih je modni svet poimenoval kar “Valentino rdeča”.
Pomemben mejnik v njegovem življenju je bilo srečanje z Giancarlom Giammettijem leta 1960. Ta je postal njegov dolgoletni poslovni partner in tesen življenjski sopotnik. Skupaj sta zgradila blagovno znamko Valentino v eno najbolj prepoznavnih imen svetovne mode.
Oboževale so ga številne zvezdnice
Med prvimi znamenitimi Valentinovimi strankami je bila igralka Elizabeth Taylor, ki jo je spoznal v zgodnjih šestdesetih letih med snemanjem filma Kleopatra v Rimu. Med drugimi glamuroznimi občudovalkami in kupkami njegovih stvaritev v zgodnjih letih kariere so bile Begum Aga Khan, belgijska kraljica Paola, igralki Audrey Hepburn in Joan Collins ter Jacqueline Kennedy, ki je leta 1968 celo nosila Valentinovo obleko na poroki z grškim ladjarskim mogotcem Aristotelom Onassisom.
Njegova priljubljenost je naraščala tudi v naslednjih desetletjih. V sedemdesetih letih je Valentino večino časa preživel v New Yorku, obdan s širokim krogom prijateljev, med katerimi sta bila umetnik Andy Warhol in urednica revije Vogue Diana Vreeland. V devetdesetih letih je postal priljubljen tudi med supermodeli tistega desetletja, vključno s Claudio Schiffer in Naomi Campbell.
Njegove kreacije so se redno pojavljale tudi na rdečih preprogah. Samo na podelitvah oskarjev so skozi leta izstopale številne Valentinove oprave, med njimi bogato z biseri okrašena obleka, ki jo je Jane Fonda nosila leta 1981 ob prevzemu oskarja za najboljšega igralca v imenu svojega očeta Henryja, starinska črno-bela obleka Julie Roberts iz leta 2001, pastelno mint zelena obleka v slogu kaftana, ki jo je Jennifer Lopez nosila leta 2003, ter sončno rumena obleka Cate Blanchett iz leta 2005. Na podelitvi oskarjev leta 2011 se je Anne Hathaway po rdeči preprogi sprehodila v bogato okrašeni Valentinovi couture obleki iz jesenske kolekcije 2002, v spremstvu oblikovalca samega.
V novejšem času so na podelitvah oskarjev z veliko pohval nosile Valentino tudi Zendaya, Carey Mulligan in Gemma Chan.
Z natančno krojenimi oblekami, zagorelo poltjo in brezhibno urejeno pričesko je bil Valentino utelešenje arhetipskega italijanskega gentlemana. Bil je strasten zbiratelj kitajskih starin ter ljubitelj cvetja in oblikovanih vrtov, kar je negoval na posestvu svojega dvorca Château Wideville iz 17. stoletja v bližini Pariza, ki ga je kupil leta 1995. Imel je tudi domove v Londonu, Parizu, New Yorku, Španiji in švicarskem Gstaadu.
Leta 1998 je Valentino svoje podjetje prodal italijanskemu konglomeratu HdP za približno 300 milijonov dolarjev, čeprav je z njim še naprej sodeloval. Iz modne industrije se je upokojil leta 2008, po več kot 45 letih dela, s čimer se je zaključila ena najdaljših karier v modi. Dogodek so obeležili z zvezdniško modno revijo v pariškem Musée Rodin. V finalu so manekenke nosile enake obleke v značilni Valentino rdeči barvi.
Istega leta sta bila za kreativna direktorja Valentina imenovana oblikovalca Maria Grazia Chiuri in Pierpaolo Piccioli. Leta 2016 je Chiuri postala umetniška direktorica pri Christianu Diorju, Piccioli pa je leta 2024 odstopil in bil lani imenovan za kreativnega direktorja pri Balenciagi. Po njegovem odhodu je Valentino že skoraj dve leti vodil Alessandro Michele, v času širšega premeščanja v modni industriji.
Za mnoge Valentinova smrt pomeni konec generacije starosvetnih mojstrov mode. Zdi se, da se je tega zavedal tudi sam. Ko so ga v dokumentarcu iz leta 2008 o njegovem življenju vprašali o trditvah drugih, da je nenadomestljiv, je Valentino z ironičnim nasmehom odgovoril: “Po meni potop.”
