Sama sem že vrsto let stalna stranka Barbarelle. Najprej njihovega mini bistroja pod Plečnikovimi arkadami, nato juicebara na Slovenski cesti, redno pa jih obiskujem tudi v BTC-ju. Zato sem seveda morala preveriti njihov nov kulinarični kotiček: Barbarella Plant na Mestnem trgu.
Pričakovanja so bila velika, saj so me skozi leta razvajali z odličnimi solatnimi skledami, dnevnimi jedmi, picami, hotdogi in nenazadnje tudi božanskimi torticami. Letvico so sami sebi postavili precej visoko, vendar je s četrto Barbarello po mojem mnenju niso dosegli.
Okusen, a nekoliko pust krožnik
Malce me je razočaral že sam pogled na jedilnik, ki se mi je zdel precej manj bogat kot tisti v BTC-ju. Ampak ker so bile na njem jedi, ki jih še nisem poznala, sem jim seveda dala priložnost.
Izbrala sem resasti bradovec (vrsta gobe) s praženim krompirjem in kvasno omako, jed, ki bi morala glede na zapisano na jedilnem listu priti s priloženo zelenjavo. Kaja se je odločila za raviole z lešnikovo rikoto in gobjim pirejem.
Resasti bradovec je nato prispel zgolj v družbi praženega krompirja, brez zelenjave. Če bi to vedela prej, se za to jed verjetno ne bi odločila, saj imam zelenjavo zelo rada in si želim, da je del mojega vsakega kosila. Pojasnili so mi, da jed nima več priložene zelenjave, da so pozabili popraviti v jedilniku. Škoda.
Ker sem na krožniku res pogrešala nekaj zelenjave, sva s Kajo naknadno naročili skledo sezonske solate (z agrumi, orehi in kvasnim prelivom), na katero pa sva morali čakati tako dolgo, da se je hrana pohladila. Še enkrat škoda.
Moja jed je bila sicer dobra, pražen krompir okusen, resasti bradovec tudi, vendar za moj okus nekoliko preveč spužvast. Kajo je bolj navdušil kot mene: “Resasti bradovec je bil po mojem mnenju odlično pripravljen, nekaj, kar nisem še nikoli jedla, zelo zanimiv okus.” Pohvalila je tudi raviole, ki so “bili zelo slastni, polnega okusa in ravno prav kremasti”, še posebej je bila navdušena nad lešnikovo rikoto, ki je bila “res nekaj posebnega.” A žal je bila porcija premajhna, saj se z njo ni najedla.
Glede solate pa sva se obe strinjali, da je bila odlična.
Adijo, božanske tortice
Ker me je Barbarella vedno znala razvajati s torticami, sva jih seveda morali preizkusiti še tukaj. Naročili sva čokoladni mousse s karamelo in čokoladno tortico z matcho in pasijonko.
Čokoladni mousse je bil sicer dober in bogat, vendar to ni bil mousse, karamela pa je bila nekoliko strjena, da je bilo sladico kar izziv pojesti. Sladica me je še najbolj spominjala na klasičnega ježka, ki ga lahko kupiš v vsaki slaščičarni. Tudi Kaje ni prepričal: “Struktura je bila pretrda in preveč zbita, okus pa v kombinaciji s karamelo presladek.”
Za tortico pa sva se žal obe strinjali, da se jim je morda celo ponesrečila, saj je bila brez pravega okusa po matchi, videti je bilo celo, da je nekoliko stara (skorja je bila tako trda, da sva jo s težavo razkosali), zato sva jo polovico pustili na krožniku. Škoda, še tretjič. No, so nama pa v tolažbo ponudili šilce limončela.
Po tej izkušnji dvomim, da se bom kaj kmalu spet odpravila v Barbarella Plant, bom pa vsekakor obiskala Green One bistro, ki skupaj z Barbarello BTC na isti lokaciji že piše novo kulinarično zgodbo.
