Ne glede na to, koliko knjig o starševstvu so prebrali, se mnogi starši spopadajo tudi z vprašanjem, ali naj otroka kopajo vsak dan – zlasti v luči dejstva, da se otrok v prvih mesecih življenja sploh nima kje umazati. Po drugi strani pa menijo, da se mora otrok navaditi vsakodnevnega umivanja in da je treba še posebno pozornost in higieno nameniti pleničnemu predelu. Vsak otrok je individualen in ima svoje zahteve. Zato se marsikdaj ni smiselno strogo držati pravil.
Je treba otroka kopati vsak dan?
Na to vprašanje ni splošnega odgovora. Najprej premislite, kaj želite z vsakodnevnim kopanjem doseči. Bi radi ohranili otrokovo kožo popolnoma čisto? Dosegli, da je mehka in gladka? Menite, da dojenčkova koža ni že po naravi dovolj nežna? Odločitev o tem, kako pogosto boste kopali dojenčka, je zelo pomembna. Strokovnjaki svarijo, da lahko s prepogostim kopanjem dosežemo ravno nasprotni učinek: s kože odstranimo naravna zaščitna olja, zato izgubi naravno vlažnost ter postane suha in srbeča. Poleg tega se zmanjša število naravnih obrambnih bakterij, ki krepijo odpornost. Vse to lahko poveča tveganje za kožne nepravilnosti in težave, kot je ekcem.
Vse več strokovnjakov se pridružuje mnenju, da vsakodnevno kopanje ni potrebno, dobro pa bi bilo dojenčka kopati vsak drugi dan. Seveda to ne velja za izjemne situacije, kot je močno bruhanje ali driska. Dovolj je, da v vsakodnevno nego vključimo obraz, vrat, roke, prepone in druge gube, v katerih se zbirajo umazanija in bakterije. Vsakodnevno kopanje se priporoča šele tedaj, ko se otrok že začne plaziti, jesti trdo hrano in ko se zares umaže.
Najboljše je, da se, namesto da strogo sledite pravilom, prilagodite otroku, njegovemu tipu kože in njegovim potrebam po negi in čistoči.
Zakaj je dojenčkova koža bolj občutljiva?
Vedeti je treba, da otrokova koža ob rojstvu še ni popolnoma razvita. V prvih tednih je tanka, prožnejša, nežnejša in običajno bolj nagnjena k vzdraženosti. Dojenček se še ne poti, ker še nima razvitih mehanizmov za uravnavanje telesne temperature. Njegova koža torej šele začenja zoreti in vzpostavljati svoje delovanje – varovalno, čutilno in uravnalno. Intenzivnejše delovanje lojnic in znojnic se začne šele v tretjem tednu življenja, ko na koži tudi opazimo prve spremembe, kot je potenje. V tem času se običajno zaceli tudi popek. Zato je takrat najboljši čas za prvo kopanje.
Osnovna pravila kopanja in nege
Kopanje v banjici in ustrezna nega dojenčkove kože sta za dolgoročno zdravje kože zelo pomembna.
Držati se je treba osnovnih pravil:
• Najpomembnejše je, da izberemo optimalno temperaturo vode in prostora, v katerem se bo dojenček kopal, da mu bo ta izkušnja prijetna.
• Za kopanje ne potrebujemo posebnih šamponov ali gelov, saj so običajno preagresivni za nežno in občutljivo dojenčkovo kožo. Ne pozabite, da se vse, kar dajete na dojenčkovo kožo, skoznjo vsrka v telo in da mnogi kozmetični izdelki, vključno z vlažilnimi robčki, vsebujejo preveč parabenov, alergenov in potencialno škodljivih kemičnih snovi. Zato uporabljajte le najnežnejša sredstva, najraje vodo in nekaj kapljic naravnega mandljevega olja.
• Z zaščitno kremo namažite samo plenični predel.
• Po kopanju lahko v dojenčkovo kožo z nežnimi gibi vtrete naravno olje. Taka masaža je nadvse koristna, saj otroka pomiri in mu pomaga, da prej zaspi. Dotik deluje blagodejno tudi na njegov imunski sistem.
• Glede na tip dojenčkove kože je lahko potrebna tudi vlažilna krema. Pri normalni koži strokovnjaki rabo takih krem odsvetujejo, pri zelo suhi koži pa priporočajo nanos tudi večkrat dnevno.
Foto: Profimedia
