fbpx

Vem, varala sem … ampak mi ni žal!

Odnosi

Njuna srečanja so bila polna adrenalina, strasti in norega seksa. Razmerje pa je imelo eno napako: ona je imela fanta, on pa ženo.

Po prenatrpanem urniku v službi in vsakodnevnemu stresu, sem se odločila, da si konec tedna kočno privoščim dobro kavo v središču Ljubljane s prijateljico, katere dolgo nisem videla je pa edina, katere zgodbe so tako zanimive, da mi ni žal niti sekunde, ki jo preživim z njo. Sonce je pripekalo, mesto je zaživelo in medtem, ko sem jo čakala, sem z zanimivostjo opazovala vse mimoidoče in si v svoji glavi ustvarjala zgodbe, ki so pripomogle da je čakanje minevalo hitreje. Že po njeni hoji in nasmešku na obrazu sem vedela, da bo tokratno druženje zanimivo in bom ostala odprtih ust, ko bo ona v ihti pripovedovala kaj se ji je pripetilo tokrat. Vsakič ko je naredila korak in zamigala z boki na poti k najini mizi, se je na njej ustavil skoraj vsak moški pogled in lahko je kipela od samozavesti.  Zavidala sem ji. Bila je preprosta, oblečena v kratke hlače, ki so poudarjale njene dolge noge in razvlečeno majico, katera ni pokrivala njenih ramen. Njena energija je bila neverjetna in kmalu mi je bilo jasno, zakaj so na njej viseli pogledi ljubljanskih mladeničev. Kot po navadi je poskočila, me močno objela in na moje lice stisnila poljub, katerega so mi zavidali zagotovo vsi v lokalu in sedla na stol. Še predno sva uspeli naročiti kavo je začela s svojim znamenitim stavkom. “Nekaj ti moram povedati!” in v trenutku so se vse moje misli ustavile, moja glava je bila prazna, okolica je utihnila in moja ušesa so bila pripravljena na poslušanje. “Zaljubljena sem, končno vem kaj pomeni ljubiti.” je vsa vzhičena začela. Planila sem v smeh. Odvrnila sem, da to slišim skoraj vsakič in da ne moreš ljubiti in se zaljubiti v vsakega, ki ti prekriža pot. Začutila sem, da se ji moj komentar ni zdel na mestu, zato sem se odločila, da bom samo še poslušala.

“Začelo se je, ko sem nastopila svoje novo delovno mesto. Spoznala sem ogromno ljudi, vsi so me vzljubili in jaz njih. Dnevi so minevali hitro, jaz pa sem imela nove prijatelje s katerimi sem preživljala svoj prosti čas. Najraje smo poletne večere preživljali v lokalu na koncu stare Ljubljane, ki ima v tem času prav poseben čar. Ob kozarcu vina, dobri glasbi in prijetni temperaturi smo razkrivali naše življenjske zgodbe in se noro zabavali. Nek večer pa sva ostala samo on in jaz. Po dolgem pogovoru sva ugotovila, da sta si najini zgodbi podobni in bila sva srečna, da imava en drugega. Strmela sva si v oči in te pogledi niso skrivali poželenja, ki sva ga začutila oba. Ker je bila ura že pozna in sem lovila zadnji avtobus, na telefonu pa sem imela miljon neodgovorjenih klicev svojega fanta, sem se na hitro poslovila in skoraj stekla stran. Moje srce je razbijalo, nisem bila prepričana kaj se dogaja z mano. Sedla sem na avtobus in še predno sem vzela telefon, da bi mu napisala, da mi je žal, da nisem še ostala, je zabrnel moj telefon in na ekranu se je izpisalo njegovo ime. Kar nekaj časa sem strmela vanj, potem pa hitro kliknila na SMS, ker sem kipela od vzhičenja in zanimanja, kaj bo razkrila njegova vsebina. Jutri se morava ponovno dobiti, prosim vzemi si čas, je pisalo! Nasmehnila sem se zavzdihnila in odpisala, da so najini pogovori zanimivi in da si vsekakor jutri vzamem čas. Zvečer sem komaj zaspala od navdušenja, kaj mi bo prinesel jutrišnji dan.”

woman-506120_640

Ob njenem pripovedovanju, sem si vse v živo predstavljala in kot po navadi sem si zaželela, da bi bila v njeni koži jaz. Njuna srečanja sta zvenela pravljično. Pa ne tako, kot v tistih klasičnih ljubezenskih zgodbah, njuna srečanja so bila polna adrenalina, strasti in norega seksa. Bila sem zgrožena. Hitro sem jo prekinila, da ne dela prav, da ni pošteno, ali jo morda nič ne peče vest in do kdaj misli lagati in vse skrivati. Moji obsojajoči pogledi so izzvali rdečico na njenem obrazu, pa vendar je to ni ustavilo, da bi mi odvrnila, da ve da ne dela prav, ampak da je srečna in da ji je za vse drugo mar, prav tako zame in za moje razmišljanje. Vedela sem, da je pričakovala mojo odobritev, vendar ji tokrat nisem ustregla. Prijela je kozarec vode, ga brez predaha popila, na mizo odvrgla denar vstala me pogledala v oči in dejala: “Poznaš me, veš da vse povem in naredim brez zadržkov. Hočem živeti polno življenje in nočem, da mi bo v prihodnosti žal za katerokoli stvar. Poslušam svoje srce in delam tisto, kar me naredi srečno in trenutno me osrečuje on. Poskusi kdaj tudi ti čar življenja in morda boš nehala obsojati vse okoli sebe in vse tiste, ki so bolj srečni kot ti.”

Vzela je torbico in odšla. Še nekaj minut so v moji glavi odmevale njene besede. Kar nisem in nisem jih mogla sprejeti. Naslonila sem se nazaj v naslonjač pogledala v nebo in se zavedla, da ne živim.

Nadaljevanje


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam