Otitis externa oz. ‘plavalno uho’ je okužba zunanjega slušnega kanala, ki se razteza od ušesa do bobniča. Te neprijeten pojav lahko povzročijo različne vrste bakterij ali glivic. Voda, ki se predolgo zadržuje v ušesnem kanalu, spodbuja otekanje cerumena in lahko tako spodbudi razvoj vnetja.
Cerumen je maslo v ušesu (ali vosek) in je pogost razlog za zadrževanje vode v ušesu. Je produkt izločanja cerumnialnih žlez v koži slušnega kanala. V normalnih količinah pomaga pri samoočiščevanju in ščitenju ušesa, zato ga ni potrebno mehansko odstranjevati. Na ta način se odstrani naravna zaščita in koža postane bolj dovzetna za okužbe. Na primer z ušesnimi paličkami lahko ustvarjeni cerumen globlje in povzročite nastanek ceruminalnega čepka.
Kako prepoznati vneto uho?
Pri nekaterih bolnikih je prvi simptom vnetja srbenje ušesnega kanala. Otekline cerumena in otekanje kože ušesnega kanala lahko povzroči občutek polnosti in nelagodja v ušesu. Čeprav je neprijetno in včasih zelo boleče, vnetje zunanjega slušnega kanala praviloma ne poškoduje sluha. Izjema pa je vnetje, pri katerem se slušni kanal poponoma zapre zaradi otekanja ali obilice masla v slušnem kanalu. Če je srednje uho zdravo, gluhost in šumenje izgineta takoj, ko se ušesni kanal očisti ali koža zaradi zdravljenja uplahne.
Pojavijo se lahko tudi bolečine v ušesu ali celotni polovici obraza, ki se poslabša ob pritisku na zunanji del ušesa. Nekateri zaradi bolečine težko žvečijo. Zunanji del ušesa lahko pordi ali oteče. Bezgavke v bližini ušesa pa se lahko povečajo. Pojavi se lahko tudi izcedek iz ušesa, ki je bistre ali rumenkaste barve. Nekateri ljudje lahko tudi dobijo vročino. Vnetje se lahko prenaša iz enega ušesa na drugo s vatiranimi palčkami, prsti ali ustjem stekleničke v kateri je zdravilo.
Vzroki za vnetje so lahko tudi:
- Alergije, prekomerna rast kosti zunanjega ušesnega kanala- eksostoza,
- Kopeli, šamponi, mila, ki dražijo kožo ušesnega kanala,
- Kožne bolezni, kot je ekscem, luskavica, saboreja,
- Znojenje
- Poškodba ušesa pri čiščenju ali uporaba slušalk.
Simptomi vnetja:
- Blagi: srbečica in/ali rdečica ter občutek nelagodja v ušesu,
- Srednji: bolečina na dotik, občutek polnega ušesa, slab sluh,
- Močni: močna bolečina, pordelost in otekanje okoli ušesa in/ali bezgavk.
Preprečevanje vnetja:
- Uho imejte suho – po vsakem kopanju ga osušite z mehko brisačo ali suhim robčkom, prav tako lahko z nihanjem glave poskusite spraviti vodo iz ušesa.
- Izogibajte se plavanju v umazani vodi in zadrževanju smeti v ušesih (pesek, lasje od striženja).
- Izogibajte se vstavljanju predmetov v ušesa in čiščenju z vatiranimi palčkami, majhna poškodba je dovolj, da pridejo mikroorganizmi v kožo.
- Ne pretiravajte z umivanjem ušes z milom ali šamponom, razmaščena koža je bolj dovzetna za okužbe in zmanjšuje kislost kože.
- Srbečica je pogost začetek znak vnetja, začnite z zdravljenjem pravočasno.
- Če se pred poletjem nabere presežek masla v ušesu, ga strokovno odstranite.
- Nikoli ne poskušajte odstraniti odvečnega ali strjenega masla z vatiranimi palčkami, sponkami ali lasnicami. Ti predmeti ga lahko potisnejo še globlje, dražijo kožo ali povzročijo praske. Ušesa morajo biti nekoliko ‘mastna’, saj se tako zaščitijo.
Zdravljenje vnetega ušesa
Pri večini bolnikov je dovolj splošna lokalna antibiotična terapija. Da bo delovanje kapljic optimalno, je treba, zlasti v primeru močnejših vnetij, ušesni kanal sprati z zdravilno raztopino, ki poleg čiščenja kožo tudi nakisa in tako ustvari neugodne pogoje za rast mikroorganizmov.
Včasih je potrebno zdravljenje z antibiotičnimi robčki, ki se jih vstavi v ušesni kanal za 12-24 ur, da zdravilo deluje bolje in hitreje. Huda vnetja zahtevajo intenzivno lokalno in sistemsko antibiotično terapijo. Zdravljenje mora biti dovolj dolgo, da se vnetje ne ponovi.
Če sumijo na glivične in gram negativne okužbe, je priporočljivo, da pred terapijo vzamejo bris ušesa, saj te pogosto zahtevajo posebno dolgotrajno zdravljenje. Uporaba različnih olj, vročih obkladkov in pršil za ušesa lahko včasih pomaga, če pa pride do poškodbe bobniča ali kakšnega drugega zapleta, pa lahko motijo celjenje.
Vnetje zunanjega slušnega kanala se lahko razširi na bobnič in srednje uho. Redki, a resni zaplet zunanjega vnetja slušnega kanala je maligni zunanji otitis, ki se razvije, če bakterije prodrejo v kost okoli ušesa in se razširijo na dno lobanje.
To se pojavlja predvsem pri starejših s sladkorno boleznijo, bolnikih s HIV in otrocih z okvarjenim imunskim sistemom. Simptomi vključujejo bolečino v ušesih z nenadno paralizo obraza, hripavost in vneto grlo. Za zdravljenje te življenjsko nevarne okužbe se uporabljajo antibiotiki.
Prispevek je bil objavljen na miss7.
