Implatant deluje tako, da v mišice pošilja električne impulze, ki posnemajo delovanje možganov. Funkcija tega implatanta pa bi lahko pomagala vsem s hudimi poškodbami hrbtenice, da lahko hodijo, stojijo in telovadijo.
Pred samim vsadkom so vrsto let raziskovali uporabo električnih impulzov za izboljšanje kakovosti življenja ljudi s poškodbo hrbtenjače. Leta 2018 je bila opravljena tudi študija, ki je pomagala ljudem z paralizo spodnjega dela telesa, poroča Sciencealert.
Vsadek je zaenkrat uspešen že pri treh bolnikih. “To je bila zelo čustvena izkušnja,” je dejal Michael Roccati, ko so se impulzi prvič aktivirali in je naredil korak. Bil je eden izmed treh bolnikov, vključenih v študijo, in vsi trije so imeli po nesreči paraliziran spodnji del telesa.
Stoji dve uri in prehodi skoraj kilometer
Vsi trije so lahko naredili prva korake kmalu po vstavitvi šestcentimeterskega vsadka in prilagoditvi impulzov. “Te elektrode so bile daljše in večje od tistih, ki smo jih že vgradili in zahvaljujoč tej novi tehnologiji smo lahko dostopali do več mišic,” je povedala Jocelyne Bloch, nevrokirurginja v Univerzitetni bolnišnici v Lausanni, ki je pomagala pri vodenju študije.
Prvi koraki so bili zelo težki in so zahtevali bergle ter znatno moč zgornjega dela telesa. Toda bolniki so lahko takoj začeli rehabilitacijo in v štirih mesecih je Roccati lahko hodil le še z ravnotežnim okvirjem.
Roccati sedaj lahko že stoji dve uri in hodi skoraj kilometer brez ustavljanja. Italijan je opisal, kako je lahko po zaslugi vsadka ljudem pogledal v oči, spil pijačo za stoječo mizo in se stoje oprhal. On in še dva pacienta sta se lahko tudi vzpenjala po stopnicah, plavala in se vozila s kanujem.
Svetla prihodnost
Izboljšave so odvisne od električne stimulacije, ki jo sproži računalnik, ki ga nosi pacient in aktivira impulzivni vzorec. Dva od bolnikov lahko sedaj tudi že nežno aktivirata svoje mišice brez impulzov, a le minimalno. Bolniki so bili pred študijo vsaj eno leto paralizirani.
Vendar še vedno ostajajo izzivi. Zmogljivosti bolnikov v zgodnjem okrevanju še vedno nihajo, kar otežuje postavitev temeljev, na podlagi katerih se lahko meri napredek, stalno zdravljenje in bolečina pa lahko to ovirata.
Vsadki so trenutno primerni le za tiste s poškodbo nad spodnjim torakalnim delom hrbtenjače, delom, ki sega od dna vratu do trebuha, saj potrebuje šest centimetrov zdrave hrbtenjače.
Zamisel o uporabi električnih impulzov za reševanje paralize izvira iz tehnologije, ki se uporablja za uravnavanje bolečine, raziskovalci pa ob tem pravijo, da vidijo prostor za nadaljnje aplikacije. Pokazali so tudi, da je nizek krvni tlak mogoče uravnavati pri bolnikih s poškodbo hrbtenjače in nameravajo kmalu objaviti študijo o njegovi uporabi pri hudi Parkinsonovi bolezni.
Ekipa je opozorila, da je še veliko dela, preden bo implantat na voljo za zdravljenje zunaj kliničnih študij, Blochova pa je dejala, da z nevroznanstvenikom Gregoirom Courtinom na dan prejmeta približno pet sporočil od potencialnih pacientov, ki iščejo pomoč.
Načrtujejo tudi zmanjšanje računalnika, ki aktivira impulze, tako da ga bo mogoče vsaditi bolnikom in upravljati s pametnim telefonom. Pričakujejo, da bo to mogoče že letos in imajo načrte za večja preizkušanja, ki bodo vključevala 50 do 100 bolnikov v ZDA in nato v Evropi. “Verjamemo, da obstaja svetla prihodnost za tehnologijo nevrološke stimulacije. To bomo storili v najkrajšem možnem času,” je dejal Courtine.
Prrispevek je bil objavljen na miss7.
