Dojenje je eden izmed najpomembnejših in najbolj naravnih stikov med materjo in dojenčkom. A mnogi dojenje v javnosti še vedno dojemajo kot sramotno in seksualno.
Med drugim se je pred kratkim tudi uporabnica Starševskega čveka obrnila na forum s svojo zgodbo o sodelavki, ki je dojila med službenim kosilom.
“Službeni kolektiv, sami moški, ženski sva dve, jaz in sodelavka, ki je na polovičnem delovnem času zaradi otroka. Bili na službenem kosilu, prišli tudi naši poslovni partnerji, s katerimi smo sklenili dober posel. Sodelavka pride z otrokom. Vse ok. Detece je pridno. Sredi kosila detece postane nemirno, sodelavka brez sramu vrže iz obleke joško in nanj pripoji leto in pol staro dete. Sem ženska, pa sem bila samo tisto wtf. Totalna zadrega!!!” je napisala uporabnica, po tem ko je vprašala uporabnike, kdo je tu nor.
Ali tudi vi jeste v temnem kotu?
Odgovori ostalih uporabnikov so bili zelo razdvojeni, nekateri so mamo zagovarjali, da ko je otrok lačen, si ta zasluži jesti. “A se vi tudi nekam umaknete diskretno, ko jeste? Kam bi se po vasem mnenju naj umaknila … na stranišče? Vi jeste na stranišču? To je nekaj naravnega in se nima kaj sramovat. Vi in veliko drugih ljudi pač ima nazadnjaško mišljenje,” je odgovorila ena izmed uporabnic.
Drugi pa dojenju strogo nasprotujejo in menijo, da to za v javnost preprosto nikoli ne bo. “Dojenje v javnosti mi je direkt ogabno. Prav slabo mi je, če vidim nabrekel jošk v javnosti. Sama sem dojila svojega otroka in nikoli nisem rabila svojih joškov razstavljat drugim na ogled, otrok pa tudi ni bil nikoli lačen!” je napisal drugi.
Vsekakor se zdi, da so ljudje glede dojenja v javnosti razdvojeni skoraj po polovici – nekaterim je to popolnoma običajno, drugim popolnoma ogabno.
Lahko dojite v javnosti, ampak …
Materino mleko je najboljše hranilo za otrokovo zdravje in razvoj. Lačni dojenčki pa se ne zavedajo družbenih konvencij primernih prostorov za njegovo hranjenje. In ko je otrok lačen, je pač lačen.
A družbene, kulturne in verne konvencije mnoge matere, ki se odločijo dojiti v javnosti, še vedno obsojajo. V Evropi so v mnogih državah doječe matere pravno zaščitene, v Veliki Britaniji pa so leta 2010 sprejeli Akt enakopravnosti, ki prepoveduje diskriminacijo in nadlegovanje žensk, ki dojijo v javnosti.
Na Škotskem pa so leta 2005 sprejeli zakon, ki oglobi preprečevanje javnega dojenja z do 2.500 funti (okrog 2.900 evrov). Prav tko so v skandinavskih državah delodajalci primorani novih materam priskrbeti prostor za dojenje na delovnem mestu.
A v praksi ni tako rožnato, ženske v Veliki Britaniji imajo še vedno zadržke glede javnega dojenja in se ga izogibajo iz strahu pred obsojanjem. Francija, ki spada med bolj liberalne evropske narode, pa ima najnižjo stopnjo javnega dojenja – kljub temu, da je to legalno. Prav tako so na Mediteranu, v Španiji, Italiji in Grčiji ženske zelo zadržane glede dojenja, kljub temu, da je javno dojenje celo spodbudil Papež Frančišek z besedami, da “matere lahko dojijo kjerkoli, tudi v Sikstinski kapelici, brez pomisleka.”
In tudi v Avstraliji je raziskava iz leta 2019 pokazala, da ljudje od matere zahtevajo, da je “diskretna“, “varna“, in “obzirna“. Torej od doječih mater vseeno zahtevajo, da si prsi med dojenjem čim bolj prekrijejo. In tudi mnoge doječe mame so poročale, da se med dojenjem v javnosti počutijo “pod stresom” in “osramočene“.
Iniciative ne pomagajo
Kljub mnogim zakonom in iniciativam po svetu, ki se trudijo spodbuditi in normalizirati javno dojenje, stigma še vedno ostaja. Glede na to, da je materino mleko ključno za otrokovo zdravje, je tabuiziranje odveč, a mnoge matere, si otroka, takoj ko je lačen, še vedno ne upajo podojiti.